Vladi je po njegovih besedah uspelo narediti premik pri namembnosti evropskih sredstev, tako da so ta zdaj v večji meri usmerjena v naložbe z dodatno vrednostjo. Hot je danes v DZ izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija pospešila črpanje evropskih kohezijskih sredstev.

"Če je bila država še v prvi polovici lanskega leta na zadnjem mestu po projektih v izvajanju, smo po tem kriteriju po zadnjih podatkih Evropske komisije napredovali za 11 mest. S tem se trenutno uvrščamo tik nad povprečje držav članic EU, za Finsko in pred Francijo. Za sedem mest pa smo napredovali tudi pri plačilih iz bruseljske blagajne v proračun Republike Slovenije," je povzela poslanka.

Slovenija je počrpala 428,5 milijona evrov

Kot je izpostavila, je Slovenija tudi počrpala 428,5 milijona evrov iz Evropskega solidarnostnega sklada za sanacijo obsežne škode, nastale v poplavah 2023. "Slovenija v letu 2025 ni pustila niti centa v evropski blagajni, ampak je počrpala vse do zadnjega razpoložljivega evra. Tako ni bilo samo v letu 2025, temveč tudi ob zaključevanju prejšnjega kohezijskega obdobja, ko smo počrpali več kot 100 odstotkov, saj smo dobili še dodatna sredstva," je potrdil Golob.

Kot je navedel, je vlada spremenila namembnost uporabe evropskih sredstev in prav v tem vidi "najpomembnejšo kvaliteto" v iztekajočem se mandatu. "Če je šel v preteklosti denar predvsem za infrastrukturne projekte, za osnovne stvari, za vodovode, kanalizacije, ceste, se zdaj ta denar v večji meri usmerja v naložbe, ki ustvarjajo vrednost," je poudaril.

Za kaj so namenjena sredstva?

Sredstva so tako poleg za infrastrukturo, to je železnice in tretjo razvojno os, kjer se bo po njegovih besedah prav tako ustvarjalo dodano vrednost, denimo namenjena tudi za razvoj Šaleške doline, superračunalnika v Mariboru, razvojne projekte na vseh področjih in zagon gospodarstva. S tem bo prišlo do zmanjševanja razvojnega zaostanka vzhodne Slovenije za zahodno oziroma osrednjo, verjame premier. S tem ciljem je, tako Golob, vlada pripravila ne le predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, temveč tudi predlog strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050.

Predvideno je, da se del sredstev prvič prenaša na t. i. individualizirano razvojno politiko posameznih razvojnih pokrajin. "V preteklosti so veljala enaka pravila za celotno Slovenijo, pa nismo enaki, smo precej drugačni po razvojnih možnostih. Po novem se bodo te razvojne možnosti upoštevale tudi pri kriterijih, kako se bodo sredstva dejansko delila. Na ta način bo vsaka regija lahko razvijala tista področja, na katerih je najmočnejša, ne pa tistih, ki bi jim bila vsiljena, pa četudi iz Ljubljane. In ravno individualiziran pristop in smiselno porabljanje denarja sta ključna razlika, ki nam jo je uspelo narediti v tem mandatu," je ocenil.

Na vprašanje Hot, katere razvojne projekte je pričakovati v prihodnosti, je odgovoril, da bodo v Posavju stavili na energetiko, na Obali v razvoj logistike, Luke Koper, pomorstva, v Pomurju na kmetijstvo in geotermalno energijo, v Mariboru na visoko znanost in kulturo. "Povsod, ko jih o tem povprašamo, že imajo pripravljene načrte," je sklenil.