Slovenski premier dr. Robert Golob je v današnji izjavi zavzel ostro in jasno stališče do aktualnih geopolitičnih pritiskov. Slovenija se v tem trenutku ne bo pridružila Trumpovemu Odboru za mir, hkrati pa na Grenlandijo pošilja vojaška častnika, s čimer svetu sporoča, da "suverenost in svoboda nista na prodaj".
Odbor za bi lahko nevarno spodkopal obstoječo mednarodno ureditev
Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump Slovenijo povabil k sodelovanju v svojem Odboru za mir, premier Golob ocenjuje, da za ta korak še ni nastopil pravi čas. Glavni razlog za zadržanost je preširoko zastavljen mandat odbora, ki bi po mnenju slovenske vlade lahko nevarno spodkopal obstoječo mednarodno ureditev. Slovenija bi bila pripravljena sodelovati le v ožjem, strogo namenskem okviru, ki bi se osredotočal na obnovo Gaze.
"V širšem kontekstu tak odbor presega to, kar bi si kot suverena država želeli," je poudaril premier in dodal, da je slovenska politika glede tega vprašanja poenotena, kar državi daje večjo težo na mednarodnem parketu.
"Najlažje se je skriti in biti brez stališča"
Spregovoril je tudi o tem, da je Slovenija na Grenlandijo napotila dva vojaška častnika. "Naša prisotnost izgleda nepomembna, a je v političnem kontekstu zelo pomembna," je dejal. Danska predsednica vlade je, kot sam pravi, odločitev Slovenije pozdravila, saj gre za neposredno obrambo nedotakljivosti meja. "Najlažje se je skriti in biti brez stališča, a Slovenija stoji ob strani Grenlandcem in Danski," je bil jasen Golob.
Po njegovih besedah "ne gre za obrambo pred zavezniki, temveč za zaščito pred tistimi, ki imajo napačne namene". Premier je ob tem izpostavil, da Grenlandija pripada Grenlandcem, takoj za njimi pa so na vrsti Danci.
"Svoboda ni na prodaj"
Premier se je v izjavi dotaknil tudi napovedanih Trumpovih carin in političnega izsiljevanja s strani Washingtona. Trdi, da se mora Evropa postaviti zase in pokazati enotnost. "Vemo, da svoboda nikoli ni na prodaj, in temu načelu mora slediti celotna Evropa," je zaključil Golob.
"Evropa se mora odločno in jasno postaviti na svojo stran."
Cilj večernega srečanja evropskih voditeljev bo tako iskanje skupnega in odločnega odgovora na grožnje, ki bi lahko ogrozile pravico do ozemeljske suverenosti po celem svetu.
