Po 14. odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) morajo vozniki ob ustavljanju ali zastoju prometa na avtocesti ali hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi takoj ustvariti reševalni pas za intervencijska vozila. Kljub temu nekateri vozniki tega ne upoštevajo ali pa ne vedo, da je reševalni pas zakonsko predpisan.

Če reševalnega pasu ne ustvarite vas čaka globa

Reševalni pas je prostor med ustavljenimi ali počasno vozečimi kolonami vozil na avtocestah in hitrih cestah, namenjen prehodu intervencijskih enot, ki lahko nudijo pomoč v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka. Ker je promet na avtocestah in hitrih cestah običajno hiter, zastoji pogosto pomenijo izredne razmere, bodisi zaradi nesreč ali prometnih konic. V takšnih primerih, ko hitrost pade pod 60 km/h ali se promet popolnoma ustavi, morajo vozniki vozila razporediti na skrajno levo ali desno stran vozišča, da med kolonama ostane dovolj prostora za prehod intervencijskih služb.

"Reševalni pas je nujno potrebno ustvariti v vsakem zastoju! In to je izredno pomembno, saj lahko na primer iz Slovenske Bistrice reševalci izvajajo nujen transport v UKC Maribor, na avtocesti pa je zastoj zaradi gostote prometa, torej tudi v vsakdanjem zastoju mora reševalni pas biti ustvarjen," za naš spletni medij Maribor24 sporoči Anže Albreht iz Zavoda Reševalni pas.

[[image_1_article_69247]]

Globa za neustvarjanje reševalnega pasu znaša 200 evrov, a še pomembneje je, da vozniki s tem lahko ogrozijo življenje nekoga, ki že potrebuje pomoč. Ko hitrost na avtocesti ali hitri cesti pade pod 60 km/h (čeprav zakon te hitrosti ne predpisuje, je pri tej hitrosti že mogoče govoriti o zastoju), se morajo vozniki na prehitevalnem pasu umakniti čim bolj v levo, tudi čez črto, ki označuje rob cestišča. Vozila na voznem pasu pa se morajo umakniti čim bolj v desno, prav tako čez robno črto, na odstavni pas.

Albreht: "Nudenje prve pomoči je zakonsko zapovedano. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko zdravstveni delavec pelje 5 km preko zastoja po reševalnem pasu z izgovorom, da gre nuditi prvo pomoč."

Albreht priporoča, da "z osebnim vozilom zapeljemo tako, da je črta, ki meji na odstavni pas nekje na sredini našega vozila, medtem, ko morajo tovorna vozila zapeljati na odstavni pas v celoti. V primeru treh voznih pasov, je princip enak, le da imamo na desni torej dve ustavljeni koloni, stisnjeni ena k drugi kolikor je mogoče, leva pa je stisnjena k levi zaščitni ograji." Če smo med prvimi na mestu nesreče pravi, da najprej poskrbimo za lastno varnost: prižgemo varnostne utripalke, oblečemo odsevni jopič in previdno zapustimo vozilo. Nato pregledamo situacijo, pokličemo ustrezne službe in nudimo prvo pomoč poškodovancem.

Čemu so namenjene nalepke z rdečo puščico?

Nalepke reševalni pas imajo več pomenov. "V prvi vrsti ozaveščajo druge voznike oz. udeležence v prometu, predvsem je pomembno, da se ta naša »rdeča puščica« pojavlja domala na vsakem koraku, saj verjamemo, da ljudem s časoma ostane nekje v podzavesti. Drug pomemben dejavnik je, da s samo namestitvijo nalepke na lastno vozilo, sprejmemo tudi del odgovornosti, da reševalni pas dosledno ustvarjamo, še dodaten dejavnik pa je, da oseba, ki si nalepko namesti na vozilo, čuti neko pripadnost akciji in doda kamen v mozaik pri izboljšanju kulture na cestah," pojasni Albreht.

[[image_2_article_69247]]

Doda: "Iskreno menim, da je prav vsak, ki deli naše objave, ki ima nalepko ali kako drugače pristopi izjemno pomemben del tega. Nalepk smo do danes razdelili prek 75.000, vse brezplačno, tudi vaši bralci jih lahko naročijo preko naše spletne strani, v kuverti, ki jo načeloma odpošljemo v mesecu dni, pa je priložen tudi list s podatki za morebitni prostovoljni prispevek ali namenitev donacije od dela dohodnine, ki donatorja ne stanejo nič, nam pa predstavlja pomemben vir finančnih sredstev, da lahko zagotavljamo brezplačnost."

Albreht: "Reševalni pas lahko uporabijo izključno vozila s prednostjo, ki so na nujni vožnji in nihče drug. Ni pomembno kakšno nalepko katere od urgentnih služb imaš na vozilu, reševalnega pasu s civilnim vozilom ne smeš izkoristiti, ker s tem lahko blokiraš pot intervencijski službi."

Reševalni pas, kot ga poznamo pri nas, je v veljavi v večini držav Evropske unije. V Italiji pa to področje ni urejeno na enak način. Tam intervencijska vozila uporabljajo odstavni pas, ki je v nekaterih delih države dovolj širok, v bližini Milana pa pogosto ni. Zaradi tega imajo reševalci v teh območjih velike težave, kar lahko vodi v smrtne primere. V državah, kot so Hrvaška, Madžarska, Avstrija idr. vozniki reševalni pas ustvarijo s premikanjem na levo ali desno stran vozišča. Pravila se med državami sicer nekoliko razlikujejo, vendar je najpomembneje, da vozniki vedno ustvarijo reševalni pas ob vsakem zastoju. Če so v tujini v dvomu, kako pravilno ravnati, je najbolje, da sledijo domačim voznikom in upajo, da tudi ti poznajo pravila.