Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je potrdil še nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da se odhodki zvišujejo za 3,2 % na 17,7 milijarde evrov. Rast izdatkov je posledica predvsem višjih stroškov dela, transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, financiranja gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.

Prihodki so nekoliko nižji od pričakovanj – v proračun naj bi prihodnje leto steklo 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 % manj od prejšnjih načrtov. Razlog so manjši prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in DDV, pri čemer bo slednjega pobranega manj zaradi nižjega uvoza in zasebne potrošnje.

Načrti za leto 2027

Za leto 2027 so načrtovani prihodki 16 milijard evrov in odhodki 18,1 milijarde evrov, primanjkljaj pa naj bi znašal 2,1 milijarde evrov oziroma okoli 2,8–2,9 % BDP. Boštjančič je poudaril, da proračuna kljub primanjkljaju ohranjata vzdržnost javnih financ, če se bodo sledile razvojne prioritete vlade.

Proračuna predvidevata povečanje vlaganj v obrambo, znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj. Vlada prav tako izvaja ali pripravlja sistemske spremembe na področju plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov, kar vpliva na proračunsko načrtovanje.

Reakcije opozicije in koalicije

V opoziciji so kritični: opozarjajo na visoko inflacijo, negotove geopolitične razmere ter preveliko porabo in zadolževanje. Suzana Lep Šimenko (SDS) je opozorila na stagnacijo investicij in črpanja evropskih sredstev ter pomanjkanje reformnih ukrepov za gospodarstvo in produktivnost.

Koalicijske stranke proračune hvalijo kot izraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti. Andreja Kert (Svoboda) je izpostavila štiri stebre: socialna država, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obramba.

Zadovoljstvo z dolgoročnimi napovedmi

Proračune je vlada pripravila na podlagi jesenske makroekonomske napovedi Urada RS, ki predvideva šibkejšo rast letos in pospešitev v naslednjih dveh letih. Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 % BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012.

Država se bo leta 2026 lahko zadolžila za več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za manj kot 6,5 milijarde evrov. Največji obseg novih poroštev je omejen na eno milijardo evrov.

Povprečnina in olajšave

Povprečnina za občine bo v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca (8,3 % več kot letos). Občinam bo zagotovljeno tudi 60 % povračilo stroškov izplačila zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in javnih zavodih.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice dohodnine za leto 2026, in sicer za 75 % rasti povprečne plače, kar pomeni zvišanje za 5,55 %.

Podpora upokojencev

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli z junijskimi pokojninami, in sicer od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos, odvisno od višine pokojnine.