Odločilo je, da z očitki protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve, za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja. Ustavno sodišče je v odločitvi zapisalo, da iz nobene ustavne določbe ne izhaja zahteva, da bi morala biti že iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna bodoča zakonska ureditev, v zvezi s katero je razpisan posvetovalni referendum. Prav tako ta zahteva ne izhaja iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Izid posvetovalnega referenduma namreč nima neposrednih in tudi ne posrednih pravnih učinkov in zato pravnim subjektom ne nalaga pravic ali obveznosti.
"Zato je DZ tako pri uporabi posvetovalnega referenduma kot pri oblikovanju referendumskega vprašanja dokaj svoboden, presoja ustavnega sodišča pa zadržana," pojasnjuje ustavno sodišče. Ocenilo je, da je z referendumskim vprašanjem dovolj jasno določeno področje in opredeljen predmet zakonskega urejanja, zato odlok ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti. Ustavno sodišče je presodilo tudi, da odlok ni v neskladju z ustavnimi določbami o nedotakljivosti človekovega življenja, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, kot to navaja predlagatelj ustavne presoje.
Očitki so neutemeljeni
"Ne da bi se ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene ustavne določbe lahko merilo presoje ustavnosti izpodbijanega odloka oziroma referendumskega vprašanja, ocenjuje, da so ti očitki neutemeljeni. Predlagatelj jih namreč usmerja zoper neobstoječo zakonsko ureditev, ki bo morda sprejeta na podlagi referendumskega izida," navajajo v obrazložitvi. Prav tako je, kot ugotavlja ustavno sodišče, neutemeljen očitek, da bi razpis tega referenduma s povečanjem volilne udeležbe na evropskih volitvah določenim političnim strankam in njihovim kandidatom oteževal politično tekmo na volitvah. "Povečanje volilne udeležbe, če bi do nje prišlo, samo po sebi ne more pomeniti protiustavnih posledic razpisa referenduma. Zato hkratna izvedba posvetovalnega referenduma z volitvami v Evropski parlament ne more pomeniti zlorabe posvetovalnega referenduma," je zapisalo.
Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Šorli sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji. Zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sta aprila vložili opozicijski SDS in NSi.
