Kot so zapisali na spletni strani Vlade Republike Slovenije, je Državni zbor v ponedeljek, 3. februarja, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katerim se posodablja sistem družinskih prejemkov, krepi socialna pravičnost ter spodbuja večja vključenost otrok v predšolsko vzgojo.
Ukinitev povišanega otroškega dodatka
Med ključnimi spremembami je ukinitev 20-odstotnega povišanja otroškega dodatka za predšolske otroke, mlajše od štirih let, ki ne obiskujejo vrtca. Ukrep je bil namreč uveden v obdobju pomanjkanja prostih mest v vrtcih, zlasti za najmlajše otroke, vendar po oceni zakonodajalca ti razlogi danes ne obstajajo več, saj je kapacitet v vrtcih dovolj.
Spodbujanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo
Cilj spremembe je spodbujanje vključevanja otrok v predšolsko vzgojo, ki ima pomembno vlogo pri razvoju socialnih in jezikovnih veščin, samostojnosti ter prilagajanju strukturiranemu dnevnemu ritmu. Predšolska vzgoja po navedbah zakonodajalca prispeva tudi k lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja staršev ter zmanjševanju socialnih razlik, zlasti pri otrocih iz ranljivejših okolij.
Zakonodajalec ob tem izpostavlja tudi vpliv ukrepa na večjo enakost med spoloma, saj praksa kaže, da v primeru neobiskovanja vrtca pogosteje doma ostajajo matere, kar lahko vpliva na njihovo zaposlitveno in karierno pot.
Dodatna zaščita za velike družine
Dodatna zaščita je zagotovljena velikim družinam. Poleg otroškega dodatka so še naprej upravičene do dodatka za veliko družino, pri čemer se z novelo širi krog upravičencev tudi na rejnike, ki skrbijo za tri ali več otrok, ne glede na to ali so iz iste ali različnih družin.
Med novostmi je uvedba 15 dni starševskega dopusta za rejnike, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, star med 8 in 15 let. Namen ukrepa je omogočiti čas za vzpostavljanje zaupanja in prilagoditev otroka na novo življenjsko okolje.
Širša opredelitev enostarševskih družin
Zakon prinaša še spremembe pri opredelitvi enostarševske družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Po novem se med enostarševske družine uvrščajo tiste, kjer otrok prejema nadomestilo preživnine, nizko preživnino do višine nadomestila ali nizko družinsko pokojnino, pa tudi primeri z izjemnimi socialnimi okoliščinami, o katerih presoja center za socialno delo. Sprememba sledi sodni praksi in evropskim standardom ter naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo otrok, pri katerih drugi starš dejansko ne sodeluje pri preživljanju.
Status enostarševske družine sicer pomeni tudi 30-odstotno povečanje otroškega dodatka. Po ocenah bo sprememba pozitivno vplivala na približno 8.000 otrok, za kar bo država letno namenila okoli dva milijona evrov dodatnih sredstev.
