Poslanci DZ so ocenili, da je novela zakona o zdravstveni dejavnosti primerna za nadaljnjo obravnavo. Novelo, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo, so podprli navzoči poslanci Svobode, SD in trije poslanci Levice ter jo označili za nujno potrebno, nasprotovali pa so ji v SDS in NSi, kjer so opozarjali na škodljive posledice.

DZ je predlog zakona podprl s 45 glasovi za in 26 proti.

Poleg poslancev opozicije je proti glasoval tudi poslanec Levice Miha Kordiš, ki je dejal, da se z njim ne zaustavlja privatizacije zdravstva, pač pa se jo na nekaterih točkah celo pospešuje. "V tem zakonu nimamo dosledne ločitve javnega in zasebnega zdravstva in dokončne odprave dvoživk," je dejal ter za nadaljevanje postopka napovedal vložitev vrste dopolnil.

Nove možnosti nagrajevanja zdravstvenih delavcev

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je uvodoma poudarila, da vladni predlog novele jasno opredeljuje javno in tržno dejavnost ter ureja možnosti prehajanja med javnim in zasebnim zdravstvom.

Ob tem bi novela prinesla nove možnosti nagrajevanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev v javnih zdravstvenih zavodih za dodatno delo. Med poglavitnimi ukrepi predlagane novele je ministrica naštela še uvedbo merjenja efektivnih obremenitev zaposlenih, uvedbo zdravstvenih regij in možnost povezovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Vlada se po njenih besedah zaveda, da bodo med zakonodajnim postopkom potrebni popravki nekaterih členov. Meni pa, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. "Še več, njegov sprejem je nujen za ohranitev mreže javne zdravstvene službe ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njeni zakonski okviri več ne zadostujejo," je poudarila.

Nujna razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

Poslanci koalicije so v razpravi predvsem poudarjali, da zakon prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme, ki prinaša še številne druge pomembne rešitve.

"Največja laž, ki jo beremo in slišimo v povezavi s predmetnim zakonom v izjavah v medijih, je, da zakon nič ne prinaša pacientu in da ne postavlja pacienta v središče. Za božjo voljo, komu pa najbolj škodi neurejen zdravstveni sistem, če ne ravno pacientu," je poudarila poslanka Svobode Tamara Kozlovič.

Izpostavila je, da bo novela okrepila delovanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, v katerega bi se morali vključevati vsi zdravstveni delavci, tudi koncesionarji. To bi razbremenilo zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih in izboljšalo oskrbo pacientov. Novela bi prinesla spremembe tudi na področju koncesij, uvedla bi strožje pogoje za podeljevanje in izvajanje koncesij.

Največ sprememb pri dvojnih praksah

Poslanka SD Bojana Muršič je med drugim izrazila podporo rešitvi, po kateri bi ob sprejetju novele izvajalci v javni zdravstveni mreži, torej tudi koncesionarji, morali imeti polno zaposlene delavce, morali pa bi tudi razpolagati z lastnimi prostori in opremo. V SD sicer menijo, da bi bilo treba predlog novele med obravnavo v DZ spremeniti tako, da bi morali tudi koncesionarji, ki so del javne mreže, poslovati na neprofiten način. To pomeni, da bi presežke vlagali v osnovno dejavnost.

Poslanka Levice Nataša Sukič je poudarila, da bi novela največ sprememb prinesla pri dvojnih praksah. Po novem bi lahko soglasje za delo pri drugem delodajalcu za osem ur na teden dobili zdravstveni delavci, ki bi v matičnem zavodu opravili vse obveznosti in ne bi odklanjali dodatnega dela. Dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih pa ne bi bilo več dopuščeno.

"Zakaj zakon napadajo zdravniške cehovske organizacije, je najbrž na tej točki vsem jasno. Gre za korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo, ki so si jih v letih od osamosvojitve izsilili tisti, ki bi se raje kot z zdravljenjem ukvarjali s podjetništvom," je bila ostra poslanka Levice.

Opozicija opozorila na pretekle neizpolnjene obljube vlade 

V opoziciji pa so v razpravah med drugim opozarjali na pretekle neizpolnjene obljube vlade Roberta Goloba in zamike pri časovnici zdravstvene reforme. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je med drugim spomnila na tako imenovani stresni test, v katerem je po njenih besedah 160 milijonov evrov namenjenih za manj nujne posege in operacije.

"1. januarja 2025 se je iztekel še zadnji rok na slavni časovnici zdravstvene reforme, ki je propadla v celoti. Po odhodu Danijela Bešiča Loredana se z njo ni ukvarjal nihče več, pravzaprav se vsi v vladi in koaliciji delajo, kot da je ni," je bila kritična. Poudarila je, da predlogu novele v SDS ostro nasprotujejo, saj da je popolnoma ideološko naravnan in "bo pahnil zdravstveni sistem čez rob". Po predstavitvi stališča poslanske skupine poslanci SDS v razpravi sicer niso sodelovali.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je predlagano novelo označila za nedomišljeno in nesistemsko. "Vtis je, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom, ki so zaposleni v javnih zavodih in pri koncesionarjih, onemogočiti delo pri zasebnikih ter jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki," je poudarila.

Opozorila je, da so čakalne dobe v zdravstvu nesprejemljivo dolge. V NSi menijo, da bi se po sprejetju novele čakalne vrste še podaljšale, avtorji zakona pa da so pozabili pripraviti načrt, kako bodo nadomestili izpadle zdravstvene obravnave.

STA