Po podatkih ministrstva za javno upravo je v Sloveniji trenutno okoli 1.500 funkcionarjev, med njimi predsednica republike, premier, ministri, poslanci, sodniki, župani in drugi.

Število dni je odvisno od raznih dejavnikov

Po poročanju portala N1 imajo funkcionarji pravico do dopusta pod enakimi pogoji kot javni uslužbenci v državni upravi. Število dni je odvisno od delovne dobe, starosti, socialnih razmer in števila otrok. Poleg tega jim zaradi zahtevnosti dela pripada še osem dodatnih dni, pri čemer pa zakon določa zgornjo mejo - največ 40 dni dopusta.

Tako predsednici republike Nataši Pirc Musar, premierju Robertu Golobu in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pripada maksimalna kvota 40 dni. A podatki razkrivajo, da so v praksi dopustovali precej manj. Pirc Musar je lani izkoristila 19 dni, Golob 23, Klakočar Zupančič pa vse razpoložljive dni. 

Med ministri je najbolj “varčen” finančni minister Klemen Boštjančič, ki je lani dopustoval le 12 dni, leto prej pa 18. Podobno zadržan je notranji minister Boštjan Poklukar, ki je lani izkoristil le 16 dni. Minister za delo Luka Mesec in kmetijska ministrica Mateja Čalušić imata pravico do 35 dni dopusta, lani pa ga je Mesec koristil 23, Čalušić pa 34. Minister za visoko šolstvo Igor Papič je lani dopustoval 28 dni, leto prej pa 18.

Med poslanci pa statistika kaže precejšnje razlike. Kar 57 od skupno 90 poslank in poslancev ima letos pravico do vseh 40 dni dopusta, preostali pa med 30 in 39. Najmanj ga imajo Lucija Tacer (Svoboda), Andrej Poglajen (SDS) in nepovezani Miha Kordiš - le 30 dni. Socialdemokrat Damjan Bezjak Zrim in poslanec Svobode Lenart Žavbij imata 31 dni.

Nekateri javni uslužbenci svoje šefe celo prekašajo

V posameznih resorjih imajo zaposleni tudi po 47 ali celo 48 dni dopusta, v zdravstvu pa zdravniki ponekod presežejo celo 50 dni. Po podatkih STA imajo uradniki na ministrstvu za javno upravo v povprečju 32,8 dneva dopusta, nekateri pa celo 43. Vprašanje dopustov je vlada želela vključiti tudi v pogajanja o plačni reformi, vendar so sindikati temu nasprotovali.

Za zdaj je edina sprememba ta, da se pravica do dodatnih petih dni zaradi starosti postopno zamika iz 50 na 55 let. V prihodnje bi vlada po besedah državne sekretarke Mojce Ramšak Pešec temo rada ponovno odprla, a ostaja odprto, ali bo do tega dejansko prišlo, še poroča N1.

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.