Ključ do zadovoljstva Slovencev se skriva v medosebnih odnosih. Statistični urad RS (Surs) je ob mednarodnem dnevu sreče (20.3.) objavil podatke, ki kažejo, da se prebivalci Slovenije uvrščajo v sam vrh EU po zadovoljstvu z odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci. Ti odnosi imajo pomemben vpliv na splošno kakovost življenja in občutek sreče.
Generalna skupščina Združenih narodov je ta dan razglasila leta 2012, prvič pa smo ga praznovali leta 2013. Letošnja tema poudarja, da trajna sreča izhaja iz sočutja, povezanosti in pripadnosti skupnosti.
Dve tretjini Slovencev srečnih ves čas ali večino časa
Prebivalci Slovenije se med čanicami EU po zadovoljstvu z odnosi, ki jih imajo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrščajo v sam vrh, je ob mednarodnem dnevu sreče objavil državni statistični urad (Surs).
Lani so prebivalci Slovenije, starejši od 16 let, splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 do 10). Stopnja zadovoljstva je povezana z zdravstvenim stanjem, finančno varnostjo, zaposlitvijo, izobrazbo in drugimi dejavniki, kot so prosti čas in kakovost odnosov. Najvišjo oceno (8,4) so podali tisti, ki so svoje zdravje ocenili kot zelo dobro. Najbolj zadovoljni z življenjem so bili posamezniki, ki so svoje dohodke ocenili kot zadostne za lažje preživljanje meseca, medtem ko so najnižjo stopnjo zadovoljstva izrazili tisti, ki težko pokrivajo osnovne stroške, vključno z ogrevanjem stanovanj.
Stopnja sreče se med državami EU precej razlikuje. Največ srečnih prebivalcev je v Belgiji (78 odstotkov), najmanj pa v Bolgariji (37 odstotkov). V Sloveniji se je 66 odstotkov vprašanih ocenilo kot srečne večino časa ali ves čas, kar je dve odstotni točki nad povprečjem EU.
