V združenje ravnateljev opozarjajo, da se javno šolstvo že dalj časa sooča z resnimi sistemskimi zaostanki, ki se kažejo v preobremenjenosti zaposlenih in pomanjkanju dolgoročne vizije. Zato bodo politične stranke, ki kandidirajo na volitvah, pozvali, naj povedo, katere nujne spremembe načrtujejo, zlasti glede statusa vodstvenih delavcev.
Ravnatelj kot nosilec sistema pod vse večjim pritiskom
V združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev se v odprtem pismu sprašujejo, kakšna je vizija in dolgoročna usmeritev javnega šolstva, položaj, obremenitve in razvoj učiteljskega poklica, enakost, dostopnost in zmanjševanje neenakosti, vsebina izobraževanja in odziv na sodobne izzive in upravljanje sistema ter avtonomija in odgovornost šol.
Pri tem ima ravnatelj ključno vlogo, saj je nosilec strokovnega vodenja, povezovalec med državo, ustanoviteljem, zaposlenimi, učenci in starši ter prvi, ki v praksi občuti posledice sistemskih pomanjkljivosti.
Njegova vloga se je v zadnjih letih po mnenju združenja bistveno razširila in postala izjemno kompleksna. Ravnatelji nikoli niso bili zgolj pedagoški vodje, temveč tudi organizacijski, kadrovski in finančni vodje zavodov. "Odgovorni smo za zakonitost poslovanja in delovanja zavoda ter zaposlenih, za delovne pogoje zaposlenih ter za ugled javnega šolstva in vsakodnevno varnost otrok. Hkrati smo nosilci uvajanja sprememb in novosti ter ključni oziroma odgovorni za kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu," so zapisali.
Opozarjajo na neurejen status in politične pritiske
Kljub obsegu in teži teh odgovornosti pa položaj ravnatelja, kot poudarjajo, ni skladen z odgovornostjo, ki jo nosijo. Sistem je po mnenju ravnateljev neurejen, nestabilen in ravnatelje pogosto izpostavlja zunanjim pritiskom, ki niso skladni s strokovnim in neodvisnim vodenjem zavodov. Ob tem izpostavljajo potrebo po nujni ureditvi več ključnih vsebinskih sklopov, med drugim sistema imenovanja ravnateljev, statusa zaposlitve in njegove avtonomije pri upravljanju zavoda.
"Brez sistemske ureditve statusa ravnatelja bomo priča nadaljnjemu upadu zanimanja za ta poklic, nazadovanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema ter postopnemu razkroju profesionalnega vodenja javnih zavodov," so prepričani v združenju. Kot so poudarili, bo to imelo dolgoročne negativne posledice za učence, zaposlene in celotno družbo.
Ravnatelji osnovnih, glasbenih ter šol s prilagojenim programom bodo zato povabili politične stranke, naj jasno in javno predstavijo, katere nujne sistemske spremembe načrtujejo v vzgoji in izobraževanju, zlasti pri ureditvi statusa vodstvenih delavcev. "Ti namreč nosijo ključno odgovornost za zakonitost, kakovost in stabilnost javnega šolstva ter v praksi udejanjajo vizijo šolstva prihodnosti," so še dodali v združenju.
