V sodobnem svetu je število samskih ljudi v porastu, čeprav zmenkarske aplikacije obljubljajo ljubezen z enim samim potegom prsta. Vse več težav je pri gradnji trdnih in trajnih odnosov, opozarja psiholog in psihodiagnostik Timotej Strnad, ki ga poznamo predvsem iz priljubljenega resničnostnega šova Poroka na prvi pogled, kjer svetuje parom. Z Mariborčanom smo se pogovorili o trendu naraščanja samskih ljudi, problematiki zmenkarskih aplikacij in kaj lahko storimo, če želimo v modernem svetu zgraditi kvaliteten odnos s svojo boljšo polovico.

Zaradi zmenkarskih aplikacij na ljudi gledamo kot na stvari, ki jih kupujemo

V Sloveniji in po svetu že nekaj časa vztraja slab trend in statistika glede samskih ljudi, ki jih je vedno več, hkrati so tudi starejše osebe vedno pogosteje samske. Kot pove psiholog Timotej Strnad, je problematičen tudi trend, da ljudje v živo vedno redkeje pristopajo k novim ljudem, saj je veliko lažje spoznavanje preko družbenih omrežjih in na raznih aplikacijah za zmenke. Namen teh pa ni, da najdete stalnega partnerja, saj boste potem aplikacijo izbrisali, kar zanje ni dobro, saj tam prodajajo oglase in svoje storitve, poudarja Mariborčan. “Ne vem, če je kdo to nalašč tako oblikoval, ali so sčasoma ugotovili, da deluje, ampak so narejene kot nakupovanje,” pove in razloži, da na njih brskamo skozi ljudi, kot da so stvari, ki jih kupujemo: “V smislu ‘aha, ta pa ima te, pa te lastnosti, to bi bilo kul, ampak mogoče pa je kje kaki boljši, damo naprej’ ... In kaj se potem zgodi? Naši možgani vsakič, ko sprejmejo odločitev - sicer se mi tega ponavadi ne zavedamo - ampak vsakič, ko sprejmemo odločitev za nekaj, sprejmemo odločitev proti vsem ostalim možnostim.”

Če imamo na primer na voljo 1000 hlač, ki imajo 1000 različnih oblik in 1000 krojev ter razmišljamo o 10.000 različnih faktorjih, zakaj bi nam katere bolj ustrezale, se potem, ko se odločimo za ene hlače, odločimo proti vsem ostalim. Podobno je v odnosih, razlaga Strnad. “Se pravi, če imamo občutek, da nam je na voljo tisoče ljudi in se moramo odločit za enega, imajo naši možgani cel čas občutek, da so se odločili proti vsem ostalim. Vprašanje je, če nam je teh 1000 ljudi res na voljo, ampak ta aplikacija nam daje ta občutek zaradi tega, ker ves čas listamo med temi ljudmi”.

Problem zmenkarskih aplikacij je tudi, da se na njih odločamo, da so za nas pravi ljudje, za katere imamo mi željo, da bi bili za nas pravi, a mogoče niti ni nujno, da so, še opozarja. Vedno izbiramo po svojem notranjem filtru in ko naletimo na nekaj, česar nismo pričakovali, bomo hitro pobegnili, saj je spreminjanje naših navad in pričakovanj zelo težko. Ampak ko zares sprejmemo neko osebo, nam lahko postanejo všeč tudi stvari, za katere ne bi nikoli rekli, da nam bodo kdaj zanimive in smo potem čisto vzhičeni, pojasnjuje naš sogovornik.

Ko odnos postane preveč dela za nas, ga opustimo in iščemo nekaj lažjega

“Zelo rad poudarjam, da ljubezen ni samo čustvo, ampak je tudi vedenje in delo ter skozi delo v bistvu krepimo ljubezen. Skozi delo gradimo ta odnos, ki bo s časom postal odnos ljubezni. Zakaj bom delal za nekaj ali za nekoga, če imam občutek, da imam še 1000 drugih možnosti in lahko ta odnos odvržem ter grem na nekaj lažjega, nekaj, kar bo morda veliko lepše funkcioniralo in ne bo zahtevalo toliko dela. Moji možgani bodo z veseljem poskusili nekaj drugega in opustili odnos, kjer je potrebno neprijetno delo, ki vzame ogromno energije. Posledica je torej, da vedno manj delamo na sebi in na odnosih, ker imamo občutek, da obstaja nekje nekaj lažjega,” razlaga Mariborčan.

Naš sogovornik Timotej Strnad, direktor podjetja OK Consulting in en izmed najbolj znanih psihologov pri nas, je v svoji karieri veliko ljudem pomagal pri gradnji uspešnih odnosov. Svojo kariero kot psiholog je začel na mariborski univerzi in skozi leta postal vodilni strokovnjak na področju svetovanja managerjem, psihodiagnostike in psihološkega coachinga. Svoje izkušnje uporablja tudi v resničnostnih šovih, kjer s psihodiagnostiko kandidatov pomaga ustvarjati bolj verodostojne in zanimive zgodbe. Podjetje OK Consulting sodeluje v najbolj znanih slovenskih šovih, od Masterchef Slovenija, do Kmetije, Big Brotherja in Sanjskega Moškega.

Kot še poudari Strnad, je težko ‘vstopiti v areno’ iskanja svoje boljše polovice, tudi če smo osamljeni, a edini način, da se znebimo tega občutka je, da se takšnim situacijam izpostavljamo: “Res je paradoks. Vedno manj ljudi kot to dela, vedno več ljudi je na internetu, ker je to pač bolj varno in vedno manj imamo občutka, da sploh imamo sposobnost komuniciranja v živo, kar nas posledično dodatno osami in tako se to vedenje ojačuje,” še pove in doda, da sam sicer ne bi mogel kriviti samo družbenih medijev ali samo interneta, ker je ogromno faktorjev, ki na to vplivajo, vendar se zelo lepo seštevajo v to, da smo ljudje vedno bolj osamljeni, čeprav naši možgani neprestano hrepenijo po bližini in po kontaktu z drugimi ljudmi.

Takšen trend naš sogovornik pričakuje tudi v prihodnosti. Pri novih generacijah namreč opaža, da se rade izogibajo konfrontacijam in konfliktom. “Recimo koncept ‘ghostinga’, ki v taki obliki še ni obstajal pred 15. ali 20. leti. Ko si se pogovarjal z nekom, si bil dovolj vljuden, da si mu rekel, da ti mogoče ne ustreza. Zdaj pa ljudje, ki so odnosih v odnosih tudi po pol leta, rečejo: »Meni je manj neprijetno, da se naredim mrtvega, kot pa da ti povem, da mi ne ustrezaš in bi mogoče morala iti narazen.« Drugi osebi s tem lahko povzročim celo travmo, ker ne ve, kaj se je zgodilo, če je kaj naredila narobe, medtem ko daš ti samo telefon vstran in se delaš, da te ni. Kako lahko narediš to človeku, kako je to možno? To je prišlo z internetom ter s tem, da se lahko kadarkoli želimo, izognemo konfrontaciji. Ocenil bi, da je to zelo slabo za možgane in za naš psihološki razvoj.”

Kako najti boljšo polovico? Treba je iti ven

Kaj pa psiholog svetuje ljudem, ki želijo najti svojo boljšo polovico? Prvi korak je, da spet postanemo socialna žival, ampak mora biti v živo: “Karkoli, kar delamo, delajmo med ljudmi, poskusimo se na primer včlaniti v društva, v skupine ljudi, ki delajo podobne aktivnosti, kot jih imamo radi, ampak v živo, vse čim bolj v živo.”

Timotej Strnad prav tako svetuje ljudem, da se mentalno pripravijo na neprijetne situacije, da jih bodo ljudje kdaj zavrnili ali se bodo znašli v konfliktu, saj je to del socialnega druženja v živo. Ti konflikti so zelo pomembni za to, da se naši možgani umerijo na družbene norme in so v pravem stiku z drugimi.

[[image_1_article_68775]]

Strokovnjak ima podoben nasvet tudi za tiste, ki so dlje časa samski. Verjame namreč, da lahko srečno samske osebe dobro funkcionirajo in se zato vedno več ljudi odloča za ta življenjski stil. Vendar so takšne osebe zasidrane v svoje navade, ki jih je s časom vedno težje spreminjati. Potem moramo, če želimo v svoje življenje sprejeti drugo osebo, tega bolj ali manj izruvati ven in ga na novo posaditi z drugo osebo.

Strnad pravi, da moramo biti pripravljeni, da se izpostavimo neobičajnim situacijam, iščemo nove navade in nove načine življenja. “Hkrati se moramo zavedati, da je življenje zdaj. Se mi zdi, da veliko ljudi živi v neki prizmi, kjer razmišljajo o tem, ko odrastem, bom pa to ... ‘Ko bom velik, bom astronavt’, ne ne, zdaj bodi astronavt. Zdaj si star 25, zdaj si star 30, zdaj si star 35, to je življenje, o tem smo razmišljali, ko smo bili stari 12. Čez 10 let si bomo želeli biti toliko stari, kot smo v tem trenutku, gremo zdaj izkoristiti ta čas, gremo delat nekaj na tem, da naši možgani izkušajo nove stvari. Mislim, da je specifično izkušanje novih stvari tudi nekaj osnovnega v projektu gradnje stabilnega odnosa z drugo osebo.”

Biti samski je včasih bolje, kot sprejeti kompromise, s katerimi ne moremo živeti

V ljubezenskih razmerjih sta sicer omembe vredni dve ključni problematiki: Osebe nočejo delati na odnosu, zaradi česar nad njim obupajo. Druge osebe pa zaradi strahu, ker nočejo biti samske, sprejmejo večje kompromise, kot so jih v sebi pripravljeni sprejeti. Osnova obeh problematik je slaba komunikacija: “Ljudje ne komunicirajo, ne izrazijo tega, kar se v njih dogaja. V sebi držijo stvari, s katerimi se ne strinjajo iz ogromno razlogov npr. ker nočejo užaliti partnerja ali jim je nerodno. Ampak tiste najgloblje stvari, tiste, ki so najbolj neprijetne, tiste so najpomembnejše, da jih komuniciramo s partnerjem. Samo 2 možnosti sta: Če nas bo partner zavrnil, to pomeni, da smo v odnosu z osebo, s katero verjetno sploh nočemo biti v odnosu. Druga, običajno večja možnost pa je, da nas bo partner sprejel, kar bo poglobilo naš odnos do novih razsežnosti” razlaga Strnad in pojasni, da se ljudje v razmerjih to bojijo storiti, ker so  v odnos investirali že mnogo časa in ne želijo izgubiti svojega vložka.

Normalizirati je potrebno, da so odnosi tudi težki in neprijetni

Na razmerjih je potrebno začeti delati takoj, ko se pojavijo prve manjše težave, še poudari Mariborčan. Če bomo partnerju prvič, ko prestopi našo mejo, to povedali, zna biti nekoliko neprijetno. A če tega ne bomo izrazili, bo to mejo prestopil večkrat, preden nam bo prekipelo, nakar bomo v osebo zelo intenzivno eksplodirali, čeprav sploh ni vedela, da kaj počne narobe. Tako pustimo, da se manjša zadeva razvije v velik konflikt. Potrebno je izraziti svoje meje, da drugi osebi dovolimo, da jih upošteva, ali pa jih ponovno prestopi. To nam pove mnogo o tem, s kakšno osebo smo v odnosu.

Kako pa Mariborčan komentira, da je tudi sam samski, čeprav svetuje parom? “Sam bi raje dal popraviti avtomobil nekomu, ki ima izkušnje s tem, da so mu dostikrat avti nehali delati in jih je znal popraviti, ali pa se je iz svoje napake moral nekaj naučiti. To, da je nekdo samski, ne pomeni, da ni bil v nobenem odnosu. V bistvu lahko pomeni ravno nasprotno. Da je imel dosti izkušenj, da se je dostikrat opekel. Ljudje imamo najrazličnejše zgodbe, pri omembi stanu pa govorimo samo o trenutnem prerezu.”

Psiholog in psihodiagnostik Timotej Strnad ob koncu še poudari sporočilo, ki ga poskuša na gledalce prenesti tudi v šovu Poroka na prvi pogled (morda tudi v naslednji sezoni), in sicer, kako pomembni so kvalitetni odnosi z drugimi ljudmi in normalno je, da so včasih tudi težki in neprijetni: “Pomembno je, da se zavedamo, da so naši možgani prvotno organ, ki išče vzorce in rešuje probleme. Pogosteje bodo zaznavali neprijetna kot prijetna čustva, zato moramo biti tudi v odnosih pripravljeni, da bo neprijetno in da je treba delati, tudi kdaj zgolj obstajati v neprijetnem, tako kot na vsakem drugem področju v življenju. Skozi skupno reševanje problemov in neprijetnosti pridemo do gradnje nečesa stabilnega.”