Danes se bo prvič sestal svet za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi. Med nalogami sveta je oblikovanje strokovnih rešitev glede opredeljevanja poplavnih območij, vzdrževanja vodotokov, sanacije plazov ter obnove objektov in infrastrukture.
Spremljali bodo delovanje ministrstev in občin pri obnovi prizadetih območij
Med nalogami 14-članskega sveta, ki ga vodi gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, je svetovanje pri oblikovanju strokovnih rešitev glede obnove po naravnih nesrečah, in sicer med drugim pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov in infrastrukture.
Svet bo tudi spremljal delovanje ministrstev in občin pri obnovi prizadetih območij in predlagal aktivnosti za morebitno izboljšanje, poleg tega bo svetoval pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje, je navedeno na spletni strani vlade.
Pipenbaher je v pogovorih za medije po avgustovski ujmi poudarjal nujnost kakovostne obnove in celovitih rešitev, vodi pa bo treba dati prostor. Glede gradnje mostov je Pipenbaher, med drugim projektant viadukta Črni kal v Sloveniji in mosta na polotok Pelješac na Hrvaškem, za STA avgusta denimo dejal, da se bo treba v največji možni meri izogibati gradnji stebrov v koritih rek. Ta gradnja bo sicer nekoliko dražja, vendar se bodo tveganja glede zmanjševanja propustnosti pretoka in porušitev bistveno zmanjšala, je menil.
Člane sveta si je, kot je minuli teden povedal za časnik Delo, lahko izbral sam, vanj je vključil strokovnjake, ki so dobri teoretično in so tudi operativci: hidrologi, arhitekti, urbanisti, strokovnjaki za prostorsko zakonodajo in umeščanje v prostor, krajinski arhitekti.
Vlada je v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.
STA
