Z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi vremenskimi pojavi je ogroženost kmetijskih pridelkov v Sloveniji vse večja. Kmetje se težko sami prilagodijo nepredvidljivim razmeram, med katerimi je ena najhujših groženj prav toča. Čeprav za njeno preprečevanje obstajajo preizkušeni sistemi in se zaščita že izvaja, pa ta ni zagotovljena v polnem obsegu. Zakaj? Je razlog v neodzivnosti države ali v zapletenih birokratskih postopkih?

Pred približno mesecem dni smo na Maribor24.si pisali o težavah in pomanjkljivostih obrambe pred točo, ki jo po naročilu države izvaja Letalski center Maribor. Težava naj bi bila v tem, da je v primerjavi z Avstrijo na voljo premalo letal, obenem pa naj bi izvajalci zaščite pred točo letališče smeli uporabljati le do 16.30.

Obratovalni čas letališča je mogoče izredno podaljšati 

Letalski center Maribor je v preteklosti že poskusil doseči nov dogovor z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja mariborsko letališče, da bi bilo to na voljo za rabo dlje časa, a kompromisa do danes še niso sklenili.

Za pojasnila smo se obrnili na DRI, kjer so odgovorili, da »je obratovalni čas skladen z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o opravljanju storitev za obratovanje letališča, sklenjene med DRI upravljanje investicij, d. o. o., in Ministrstvom za infrastrukturo. Odločbo o obratovalnem času je izdala ministrica, pristojna za infrastrukturo.«

Dodali so še, da je skladno s področno zakonodajo možno izredno podaljšati obratovalni čas letališča, za kar pa potrebujejo razpoložljive obvezne letališke službe. Potrebno je tudi nadomestilo za uporabo letališča. Obenem bi za redni 12-urni obratovalni čas potrebovali več dodatnih zaposlenih, predvsem licencirane reševalce/gasilce – teh trenutno primanjkuje pet.

Možne rešitve

V DRI so poudarili, da obratovanje letališča zagotavljajo v skladu s predpisi in obveznostmi v pogodbi. »Zavedamo se pomena protitočne zaščite, vendar vprašanja glede sistemske ureditve tega področja presegajo naše pristojnosti. Smo pa odprti za sodelovanje in dialog z vsemi akterji z namenom iskanja rešitev, ki bodo v korist tako kmetijstvu kot ostalim deležnikom,« so še dodali.

Z Letalskega centra Maribor pa so odgovorili, da bi se vzletišče v Cerkvenjaku lahko uporabljalo le kot alternativo. Dodali so, da vzletišče v Cerkvenjaku nima ustrezne infrastrukture in instrumentalnega prihoda, oboje pa je po njihovih navedbah večkrat nujno za vračanje letal po akcijah zaščite pred točo.