Ob svetovnem dnevu prostovoljstva, ki smo ga obeležili 5. decembra, so na Slo24 preverili, kakšno je stanje prostovoljstva med mladimi v Sloveniji. Podatki kažejo zanimiv, a hkrati zaskrbljujoč trend, da je prostovoljskih ur vedno več, mladih prostovoljcev pa zmeraj manj.

Več opravljenega dela, manjše število mladih prostovoljcev

Na Slo24 so poročali, da se po podatkih Slovenske mreže prostovoljskih organizacij število opravljenih prostovoljskih ur povečuje, hkrati pa se zmanjšuje skupno število prostovoljcev. Mladi do 30 let so leta 2024 predstavljali 28 odstotkov vseh prostovoljcev, leto prej pa 33 odstotkov. Aktivnih prostovoljcev med mladimi v Sloveniji je približno 11 odstotkov.

Zakaj se mladi odločajo za prostovoljstvo?

Mladi se najpogosteje vključujejo v socialne dejavnosti, varstvo okolja in področje človekovih pravic, predvsem tam, kjer zaznavajo pomanjkljivosti sistema, so poročali na Slo24. Pomembno vlogo igrajo tudi študijske prakse, pridobivanje izkušenj, razvoj veščin ter zmanjševanje osamljenosti ter duševnih stisk. Veliko mladih po prvi izkušnji v prostovoljstvu pri tem tudi vztraja dlje časa.

Ovire, izgorelost in potreba po sistemskih rešitvah

Med glavnimi ovirami navajajo pomanjkanje časa, željo po bolj strukturiranem delu ter podpori mentorjev. Opozarjajo tudi na možnost izgorelosti, zlasti pri čustveno zahtevnejšem prostovoljskem delu ter na vpliv družbenih omrežij, kjer lahko prostovoljstvo postane sredstvo za ustvarjanje željenega vtisa.

Kot eno izmed rešitev predlagajo uvedbo statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah ter enoten sistem beleženja pridobljenih kompetenc.