Odbor DZ za pravosodje je prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki naj bi z začasnimi ukrepi reševal prostorsko in kadrovsko stisko v zaporih.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poudarila, da je stanje v slovenskem zaporskem sistemu alarmantno. "Zasedenost zaporov presega 130 odstotkov kapacitet, tako polnih zaporov v Sloveniji še nismo imeli," je dejala ministrica in dodala, da ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov in zagotavljanjem zdravstvenega varstva. Dodaten izziv pa predstavljajo tudi kadrovske težave, saj uprava za izvrševanje kazenskih sankcij kljub vsem naporom ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov.
Okliščine zaostrenih varnostnih razmer
Rešitev vseh teh težav zahteva svoj čas, v vmesnem času pa po njenih besedah potrebujemo tudi začasne ukrepe, ki jih prinaša omenjena novela. Ta določa začasne ukrepe, s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil tveganja zaradi prezasedenosti zavodov in pomanjkanja pravosodnih policistov. V predlogu zakona so določene okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer.
Predčasna prekinitev prestajanja kazni
V primeru zaostrenih varnostnih razmer pa bi vlada z odlokom določila začasne ukrepe. Med začasnimi ukrepi je možnost, da bi naloge pravosodnega policista opravljali tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodnega policista. Poleg tega sta predvideni možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.
V zaporih polovica tujcev
Tudi generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je poudaril, da v Sloveniji še nismo imeli takšnega izziva kot sedaj. "Dejansko policija vozi pripornike po tekočem traku," je dejal Majcen in pojasnil, gre v pretežni meri za kazniva dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Struktura zaprtih se je zato popolnoma spremenila, praktično polovica je tujcev. To je sicer posledica zaostritve kazni za omenjeno kaznivo dejanje v času prejšnje vlade. Poleg prezasedenosti zaporov je Majcen izpostavil tudi neustrezne pogoje dela pravosodnih policistov.
Opozicija meni, da v praksi ne bo učinka
Na vse to so v razpravi opozarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci, a se niso strinjali glede načina reševanja te problematike. V Svobodi so denimo prepričani, da je zakonsko novelo nujno sprejeti, da se delno omili izredne razmere v zaporih, v SDS in NSi pa po drugi strani menijo, da gre za parcialne rešitve, ki v praksi ne bodo prinesle želenih učinkov.
SDS nasprotuje predčasni prekinitvi prestajanja kazni
Precej pozornosti je bilo v razpravi namenjene vprašanju možnosti prekinitve prestajanja kazni zapora. Poslance SDS in NSi skrbi, da bi bila zaporna kazen prekinjena tujcem, kar naj bi predstavljalo varnostno grožnjo za državo. A je Majcen pojasnil, da se kazen tujcem ne more prekiniti. Dodal je tudi, da bo izpuščeno le majhno število zapornikov, vsakega posebej pa bodo temeljito varnostno preverili.
So pa v SDS želeli med izjeme, za katere se začasni ukrep prekinitve prestajanja kazni zapora in odloga nastopa kazni zapora ne bi mogel uporabiti, poleg nekaterih drugih kaznivih dejanj dodati še zapornike, obsojene zaradi prepovedanega prehajanja meje. Po besedah poslanca SDS Andreja Hoivika namreč ne morejo pristati na to, da bi se izpustilo "trgovce z belim blagom", saj gre za enega najbolj zavržnih kaznivih dejanj.
V koaliciji se s tem niso strinjali. Po besedah Darka Krajnca (Svoboda) so namreč ravno obsojenci zaradi teh kaznivih dejanj vzrok, "da imamo takšno situacijo v zaporih". Dopolnilo SDS tako ni dobilo zadostne podpore, je pa odbor z dopolnilom v predlog vnesel določbo, da se pri teh ukrepih upošteva sorazmernost in teža kaznivega dejanja.
Odbor je sprejel še vrsto koalicijskih dopolnil, ki so jih pripravili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Med drugim so določili, da smejo ukrepi trajati toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje tri mesece. Vlada sme sicer z odlokom trajanje ukrepov podaljšati, vsakič največ za tri mesece.
