Na platformi Predlagam.vladi.si, kjer lahko državljani zapišejo svoje pobude, je uporabnica z vzdevkom 'Mojca_P' predlagala, da bi lahko v Sloveniji t.i. 'prodajalke ljubezni' vključili v davčni sistem, jih obvezali k rednim zdravniškim pregledom in s tem dejavnost premaknili iz sivine zasebnih stanovanj v nadzorovana okolja.

V Sloveniji deluje več kot tisoč prostitutk

Predlagateljica v pobudi med drugim izpostavlja, da v Sloveniji trenutno deluje več kot tisoč prostitutk, ki svoje delo opravljajo brez uradnega statusa, pogosto v stanovanjih ali v hotelih. Poleg tega se pogosto pojavlja tudi trgovina z ljudmi, droga in izsiljevanje. "Iščemo nove davke pri tistih ki že prispevajo in se ne dotikamo tam kjer pa ne dobimo nič. Preganjamo tiste ki oddajajo sobe ker nimajo dovoljenja etažnih lastnikov a prostitucija se lahko izvaja v stanovanjih," opozarja avtorica.

Kot rešitev zato predlaga kopiranje avstrijskega modela, kjer spolne delavke plačujejo prispevke in davke ter se redno zdravstveno pregledajo.

"Zakonodaja je dobro urejena"

Za komentar glede trenutne situacije smo se obrnili tudi na Žigo Sedevčiča, predsednika društva Dobra družba, ki zagovarja pravice seksualnih delavcev.

Sogovornik poudarja, da je slovenska zakonodaja glede prostitucije ena najbolje urejenih v Evropi. "Mi imamo najboljši zakon na svetu. Ampak ker sem skromen, bom rekel v Evropi. Pri nas lahko že zdaj delavci odprejo s.p. in normalno izdajajo račune. Tujci iz tretjih držav pa so primorani odpreti d.o.o. Menim, da je zadeva dovolj regulirana."

Sedevčič dodaja, da izkoriščanja sploh ne bi bilo, če bi ljudje, ki upravljajo in pomagajo delavcem, imeli s.p. ali d.o.o. in medsebojne pogodbe. "Potem ne bi bilo izkoriščanja. Razmere na terenu so dobre, a zakonodaja se pogosto ne izvaja. Zakaj bi imeli ta 'nanny state', kjer je vse po črti zakona, če to ni potrebno," povzame.

Težko je govoriti o privolitvi v tovrstne aktivnosti

Polona Kovač predsednica Društva Ključ, ki se bori proti trgovini z ljudmi pa nam je pojasnila, da se osebe v prostituciji v večini primerov znajdejo zaradi različnih ranljivosti - zgodovina spolnih zlorab, nasilje v otroštvu, revščina, zasvojenosti, duševne težave, izkušnja življenja v zavodih/rejniških družinah ipd. S stališčem Sedevčiča pa se v veliki meri ne strinja.

Tudi v primerih, ko ne gre za trgovino z ljudmi, je težko govoriti o privolitvi v tovrstne aktivnosti, saj se za privolitvijo skrivajo negativne izkušnje, zaradi katerih osebe verjamejo, da je njihova vrednost le v vrednosti "telesa" in pogosto menijo, da si česa drugačnega, bolj varnega, niti ne zaslužijo," razloži. Glede na raziskavo omenjenega društva iz leta 2023 pa je vključenih tudi veliko otrok, "kar je še posebej problematično, saj so ti otroci popolnoma spregledani".

"Menijo, da si z 'nakupom privolitve' kupijo tudi lastništvo nad osebo"

Dodala je, da osebe pogosto poročajo o nasilju, ki ga doživljajo, tako s strani zvodnikov in zvodnic kot tudi s strani "strank" - prisotne so grožnje, izsiljevanje, dolgovna odvisnost, žaljenje, fizično in spolno nasilje. Zaradi strahu, nezaupanja v institucije ter tudi lastne slabe samopodobe pa se le redko odločijo, da poiščejo pomoč.

"Posledice, s katerimi se soočajo, so različne kronične zdravstvene težave, slaba samopodoba, zasvojenosti, različne oblike samopoškodbenega vedenja, tesnobnost, depresija, PTSD in tudi samomorilnost. Ker preko dela z osebami z izkušnjo prostitucije vidimo celotno sliko sistema zlorab, ki ga doživljajo, ocenjujemo, da so tovrstne pobude nepremišljene, temelječe na predsodkih in škodljive za osebe, ki so se zaradi svojih ranljivosti znašle v prostituciji," je pokomentirala sogovornica.

"Če kaj, bi bilo pozornost potrebno usmeriti k uporabnikom tovrstnih storitev, saj gre predvsem za moške, ki nad, predvsem, dekleti in ženskami (v manjši meri pa tudi fanti in mlajšimi moškimi ter trans osebami), izvajajo različne oblike spolnega nasilja - menijo namreč, da si s kupovanjem "privolitve" kupijo tudi lastništvo nad osebo, ki naj zaradi zneska, ki ga je prejela, ne bi imela pravice zavrniti ničesar, kar "stranke" od nje zahtevajo," je še dodala.

Bi prostitucijo lahko smatrali kot eno od oblik nasilja nad ženskami?

Društvo Ključ zato podpira t.i nordijski model ureditve, ki zagovarja stališče, da je prostitucija ena od oblik nasilja (predvsem) nad ženskami, in jo je kot tako potrebno preganjati (kaznujejo uporabnike, zvodnike, oglaševanje ipd., ne pa tudi oseb, ki so v prostituciji), zaustavljati, razvijati programe izhoda ter jo tudi družbeno obsojati, saj je zaradi ohranjanja nasilnih odnosov, stereotipov škodljiva za družbo.

"Po našem mnenju je potrebno, kot že omenjeno, podpirati programe podpore in izhoda, poleg zvodništva in trgovine z ljudmi pa jasno obsoditi (zakonodajno, pa tudi v smislu družbe) uporabo tovrstnih storitev ter prepovedati oglaševanje, tako prostitucije kot take kot vseh novih oblik e-prostitucije in e-zvodništva," je zaključila sogovornica.