Državni proračun je v prvih osmih mesecih beležil 431 milijonov evrov primanjkljaja, brez neposrednega učinka interventnih ukrepov pa bi ta znašal 72 milijonov evrov, na podlagi predhodnih podatkov ugotavlja fiskalni svet. Neposredni učinek predlaganih davčnih sprememb na javne finance naj bi bil po oceni fiskalnega sveta skromen.

Primanjkljaj manjši kot v enakem obdobju lani

Primanjkljaj državnega proračuna je bil v prvih osmih mesecih leta 300 milijonov evrov manjši kot v enakem obdobju lani. Kot so zapisali v fiskalnem svetu, je nižji primanjkljaj kljub krepitvi rasti očiščene porabe (brez interventnih ukrepov) rezultat zlasti večjih prihodkov in tudi manjše porabe za interventne ukrepe.

Ocenjujejo, da bo primanjkljaj ob koncu leta manjši kot po veljavnem proračunu, v katerem je predviden v višini 2,2 milijarde evrov. Primanjkljaj brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov je v osmih mesecih 72 milijonov evrov in je bil po podatkih fiskalnega sveta skoraj enak kot v enakem obdobju lani.

Skupni odhodki za interventne ukrepe so znašali 370 milijonov evrov in so bili za okoli četrtino manjši kot v enakem obdobju lani. V veljavnem proračunu je za letos predvidenih 1,244 milijarde evrov odhodkov za interventne ukrepe, a v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bo tudi realizacija interventnih ukrepov manjša od predvidene.

Rast očiščenih odhodkov (brez interventnih ukrepov) je znašala devet odstotkov in se je nekoliko okrepila v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bila 8,2-odstotna. To povečuje tveganja ob morebitnem obratu gospodarskih razmer, so opozorili v fiskalnem svetu.

Kaj je najbolj prispevalo k rasti odhodkov?

K rasti odhodkov so največ prispevali transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin in višja izplačila proračunskih skladov. K rasti so vidneje prispevali še medletno višji stroški dela ter transferi posameznikom in gospodinjstvom. Slednji so bili medletno večji za 8,6 odstotka, za realizacijo proračunskih projekcij pa bi morali biti v zadnjih štirih mesecih leta medletno za skoraj polovico nižji. Na prenizko načrtovanje te postavke je fiskalni svet opozoril že ob sprejemanju proračunskih dokumentov lani jeseni.

Za sanacijo posledic poplav je bilo v prvih osmih mesecih leta izplačanih skupaj 262 milijonov evrov, od avgusta lani 830 milijonov. Dosedanja letošnja realizacija predstavlja manj kot četrtino predvidenih sredstev v veljavnem proračunu. Ob tem so v fiskalnem svetu spomnili, da je avgusta Evropska komisija v okviru solidarnostnega sklada Sloveniji odobrila še 328 milijonov evrov, poleg decembra prejetega predplačila v višini 100 milijonov evrov.

Glede na podatke finančnega ministrstva je bilo do konca avgusta s sredstvi solidarnostnega sklada financiranih 253 milijonov evrov ukrepov za odpravo posledic lanskih poplav. Za odpravo posledic draginje je bilo letos izplačanih 96 milijonov evrov, kar je skoraj celoten znesek, predviden za letošnje leto.

Kaj pa davčne spremembe?

V fiskalnem svetu so se dotaknili tudi predlaganih davčnih sprememb na javne finance. Njihov učinek naj bi bil skromen. Na osnovi predlogov zakonov naj bi njihov pozitivni učinek znašal okoli osem milijonov evrov, bi pa učinek podvojila morebitna uveljavitev dviga trošarin na določene alkoholne pijače.

Kot so še zapisali, bo vlada konec septembra pripravila predloga državnega proračuna za leti 2025 in 2026 ter prvi štiriletni fiskalno-strukturni načrt po prenovljenem sistemu upravljanja na ravni EU. "Trenutno še ni znano, ali bo pred pošiljanjem Evropski komisiji predložen v oceno fiskalnemu svetu in predstavljen DZ. To bi sicer povečalo preglednost in verodostojnost fiskalnega načrtovanja," so izpostavili.

STA