Večina zaposlenih v javnem sektorju bo prihodnji teden, s plačo za oktober, prejela drugi dvig plače v okviru plačne reforme.
Izjema so tisti javni uslužbenci, ki so celotno povišanje prejeli že ob prvem dvigu v začetku leta, ter poslanci in funkcionarji izvršilne veje oblasti, ki bodo do višjih plač upravičeni šele z novim mandatom državnega zbora.
Prvi dvig že v začetku leta, drugi pa naslednji teden
Po zaključku pogajanj o reformi plačnega sistema so se plače za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prvič zvišale v začetku leta, ko je začel veljati prenovljen plačni sistem.
Drugi dvig je predviden z oktobrskimi plačami, ki bodo izplačane v prihodnjem tednu.
V prihodnjih letih sledijo še štirje dodatni dvigi:
junij 2026,
december 2026,
julij 2027,
januar 2028.
Plače ne bodo rasle vsem enako
Ker se osnovne plače v okviru reforme ne zvišujejo enakomerno, se razlikuje tudi število dvigov, do katerih bodo posamezni javni uslužbenci upravičeni.
Okoli šest odstotkov zaposlenih tokrat ne bo prejelo povišanja, saj so celotno povečanje plače že dosegli s prvim dvigom.
To velja predvsem za:
zaposlene na najnižje vrednotenih delovnih mestih,
nekatera delovna mesta v zdravstvu, kjer so višje plače dosegli že pred reformo.
Kdo bo dobil višje izplačilo?
Za preostalih 94 odstotkov zaposlenih bo drugi dvig izplačan po enakih pravilih kot prvi.
Če znaša preostanek povišanja manj kot 100 evrov, bodo zaposleni ta znesek prejeli v celoti.
V nasprotnem primeru bodo pridobili pravico do izplačila 12 odstotkov celotnega povišanja, vendar ne manj kot 100 evrov.
Po ocenah vlade bodo plačni dvigi v letu 2024 proračun obremenili za 368 milijonov evrov, v obdobju štirih let pa skupaj za približno 1,4 milijarde evrov.
Opozorila o podcenjenih stroških
Pojavljajo se opozorila, da so bili stroški reforme podcenjeni. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so izračunali, da bodo njihovi odhodki letos za skoraj 86 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih.
Na ministrstvu za javno upravo potrjujejo, da bo povišanje mase plač letos namesto sedmih doseglo okoli 11 odstotkov.
Dodatni dejavniki rasti mase plač
Rast sredstev za plače ne izhaja le iz osnovnih povišanj, temveč tudi iz:
super nadur v zdravstvu (nad 170 ur letno, plačanih po višji postavki),
novih, bolje ovrednotenih delovnih mest,
povečanih pedagoških obveznosti v izobraževanju.
Večja fleksibilnost in pomanjkanje kadra
Reforma je uvedla tudi večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač, kar naj bi povečalo konkurenčnost javnega sektorja.
Zaposlenega je zdaj mogoče uvrstiti tudi do deset plačnih razredov višje od izhodiščnega, če ima ustrezne izkušnje in kompetence.
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstojnike javnih organov že pozval, naj to možnost uporabljajo le, če imajo zagotovljena sredstva, saj ni bilo mogoče predvideti, koliko jo bodo dejansko izkoristili.
