Ko se vsakodnevno usedemo za volan, se verjetno malokdo izmed nas zave, kako veliko vlogo pri vožnji igra psihologija. Nanjo in na to, kako se v prometu odzivamo, namreč pomembno vplivajo razpoloženje, raven stresa in utrujenosti ter tudi osebnostne lastnosti. 

Zakaj so lahko nekateri na cesti tako mirni, medtem ko drugi za vsako malenkost jezno trobijo? Kako varni vozniki smo v resnici, ko se nam po glavi plete tisoč in ena stvar? In kako na našo vožnjo vplivajo vse bolj izpopolnjena sodobna tehnologija v vozilu? O tem, kako pomembno vlogo igra prometna psihologija, smo se pogovarjali s psihologom dr. Markom Poličem.

Kaj zajema delo prometnega psihologa?

Po podatkih na spletu prometni psihologi preučujejo odnos med ljudmi in prometnim okoljem ter izvajajo raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost vožnje. Analizirajo vse od ključnih vplivov na varno vožnjo do optimalne izbire pisave za prometne znake. Poleg raziskovalnega dela svetujejo tudi inženirjem in prometnim strokovnjakom glede psiholoških učinkov novih prometnih ureditev, denimo vpliva gradnje avtoceste na lokalno skupnost ali vpliva cestne razsvetljave in semaforjev na voznike. Cilj teh posvetovanj je izboljšanje uporabnosti prometne infrastrukture in večja varnost na cestah.

Pomemben del njihovega dela vključuje tudi raziskovanje čustvenih, socialnih in kognitivnih dejavnikov, ki vplivajo na vedenje v prometu. Prizadevajo si za izboljšanje vozniških navad ter spodbujajo odgovorno, premišljeno in strpno ravnanje na cesti. Nekateri se ukvarjajo tudi s psihološko podporo ljudem, ki so doživeli prometne nesreče, se srečali z agresivnimi vozniki ali doživeli stresno oziroma travmatično izkušnjo v prometu.

Prometna psihologija ne zajema le poklica psihologa

Dr. Marko Polič pojasnjuje, da je prometna psihologija, tj. tisto področje psihologije, ki se ukvarja z vsemi vidiki sodelovanja ljudi v prometu, veliko kompleksnejša.

Kot je povedal, se prometna psihologija ukvarja s številnimi vidiki interakcije med človekom in prometnim okoljem. Pri oblikovanju vozil in njihovih vmesnikov je ključno upoštevanje ergonomije in značilnosti voznika, prav tako pa je pri načrtovanju cest pomembno razumevanje voznikovega zaznavanja okolice.

Izobraževanje voznikov presega zgolj tehnično usposabljanje – vključevati mora tudi širše vedenjske in varnostne vidike, prav tako pa je ključna prometna vzgoja otrok. Raziskave prometnih nesreč razkrivajo, da so glavni vzroki pogosto povezani z voznikovim vedenjem, bodisi zaradi napak, nepozornosti ali zavestnega kršenja pravil. Za zmanjšanje kršitev je treba vplivati na motivacijo voznikov, pri čemer se uporabljajo tako pozitivne spodbude kot kazni.

Prometno-varnostne akcije, nadzorni ukrepi in zavarovalniške politike so usmerjeni v spodbujanje varnega vedenja vseh udeležencev. Poleg tega prometne nesreče lahko povzročijo tudi resne psihične posledice, zato nekateri psihologi nudijo pomoč žrtvam in tistim, ki so nagnjeni h kršitvam. Pa vendar, prometna psihologija je veliko več kot to – je široko in kompleksno področje z mnogimi podrobnostmi in specializiranimi vidiki.

Kako psihološki dejavniki, kot so stres, utrujenost in osebnostne lastnosti, vplivajo na varnost vožnje?

"Vse, kar moti ali slabi voznikovo varno udeležbo v prometu, je dejavnik, ki lahko privede do trka. Vozniki pod stresom ali utrujeni (kar je tudi stres) bodo manj zbrani in jih bo prej presenetil kak nepričakovan dražljaj ter jim vsaj otežil, če že ne preprečil, izogibalno vedenje. Voznik, ki skoraj spi za volanom, ali ki premleva neke neprijetne izkušnje, bo bolj verjetno udeležen v trku, kar so pokazale mnoge raziskave," pojasnjuje dr. Polič.

Kar se tiče osebnostnih lastnosti, pa odgovor ni tako jasen

"Psihologi so skušali s pomočjo različnih osebnostnih preizkušenj (testov) in ob upoštevanju udeležbe v nezgodah ali skoraj nezgodah odkriti voznike, nagnjene k nezgodi (podobne raziskave so delali tudi v industriji). Pokazalo se je, da pojem nagnjenosti k nezgodi ni uporaben, da to ni neka trajna lastnost," pravi dr. Polič.

Dodaja, da stres lahko začasno poveča tveganje za nezgode, po njegovem prenehanju pa se to tveganje zmanjša. Kot navaja, je raziskovalec Quenault ugotovil, da je praktični vozniški izpit najboljši pokazatelj razlike med varnimi in nevarnimi vozniki. Čeprav psihološki testi lahko nakazujejo večjo nagnjenost določenih osebnostnih tipov k nezgodam, gre predvsem za statistične ugotovitve, ki niso primerne za odločanje o podelitvi vozniškega dovoljenja.

Najpogostejši vzrok za prometne nesreče je voznik sam

"Večina raziskav kaže, da je v več kot 90 % voznik sam ali skupaj z nekim drugim dejavnikom (okvarjene zavore, spolzka cesta) povzročitelj nezgode. Podrobnejša razčlenitev voznikovega vedenja postavlja v ospredje: neustrezno opazovanje, preveliko hitrost, nepozornost, neustrezna izogibalna dejanja, notranje motnje, neustrezna tehnika vožnje, napačne domneve itn. Marsikateri od teh dejavnikov ima še ozadne vzroke, od pijanosti do slabe izurjenosti," pojasnjuje dr. Polič.

V kar se da večjo možnost izogiba nesreči na cesti pa je po njegovih besedah najbolje, "če gremo na pot mirni in posvetimo vso pozornost vožnji. Žal to ni vedno možno, obstajajo pa različne tehnike za pomirjanje, od avtogenega treninga do drugih ukrepov."

Nam je sodobna tehnologija v vse bolj naprednih avtomobilih zares v pomoč?

"Sodobna tehnika seveda vpliva na varnost vožnje, a kot sem že dejal, lahko voznik vožnjo z varnejšim vozilom kompenzira z bolj nevarno vožnjo," trdi dr. Polič in kot primer navaja psihologa Geralda Wilda, ki je razvil teorijo homeostaze tveganja, ki pravi, da vozniki ohranjajo stalno raven tveganja – z varnejšim vozilom si lahko privoščijo drznejšo vožnjo. A raziskave na to temo niso enotne; v nekaterih primerih varnostne spremembe izboljšajo varnost, v drugih pa jo lahko celo zmanjšajo.

"Prometni sestav, s človekom kot glavnim dejavnikom, je preprosto preveč zapleten, da bi delovale enostavne rešitve. Vsak ukrep zahteva opazovanje in povratno informacijo ter takojšnje ukrepanje, če se izkaže za neučinkovitega," zaključuje dr. Polič.