Večina držav članic EU že izvaja preglede javnih izdatkov, ugotavlja Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri fiskalnem svetu. V analizi opozarja, da se Slovenija vse bolj sooča z dolgoročnimi pritiski na javne finance in zato potrebuje bolj sistematičen pristop.
"Pregledi izdatkov bi morali postati sestavni del rednega proračunskega procesa," predlaga.
Dolgoročni pritiski zahtevajo učinkovit pristop
Med dolgoročne pritiske na javne finance uvršča staranje prebivalstva, naložbe v zdravstvo, stroške zelenega prehoda in širši obseg javnih storitev.
"Zato je ključno, da z javnim denarjem ravnamo učinkovito," zapiše v analizi Pregledi javnih izdatkov: dobre prakse ter stanje v EU in Sloveniji, ki jo je fiskalni svet objavil ta teden.
V Sloveniji pregledi niso sistematični
V Sloveniji tovrstni pregledi niso redni, nimajo ustrezne politične podpore, njihovi rezultati pa se le redko uporabijo v praksi.
Kljub večkratnim priporočilom in že zagotovljeni pomoči se stanje v zadnjih letih ni bistveno izboljšalo. Delakorda zato poudarja, da morajo biti cilji in rezultati pregledov jasno opredeljeni in pregledni.
Poudarek ni na varčevanju, temveč na večji učinkovitosti
"Namen pregledov izdatkov je iskanje družbeno sprejemljivih in finančno vzdržnih rešitev za povečanje gospodarnosti in učinkovitosti javne porabe," pojasnjuje.
Cilj ni zmanjševanje dostopnosti ali kakovosti storitev, temveč njihovo izboljšanje glede na vložena javna sredstva – kar dolgoročno krepi vzdržnost javnih financ.
Prakse v EU: politična volja in tehnična pomoč
Po njegovih navedbah se prakse v EU razlikujejo glede na institucionalne ureditve, a vse temeljijo na politični odločitvi na visoki ravni – bodisi kot notranja pobuda za večjo učinkovitost bodisi kot odgovor na priporočila mednarodnih ustanov.
"Rezultati teh pregledov vključujejo vrsto ukrepov – od prestrukturiranja izdatkov in njihove usmeritve v prioritetna področja do vzpostavitve posebnih institucij," našteva.
Slovenija zaostaja za večino članic
Številne države pri izvajanju pregledov izdatkov uporabljajo tehnično pomoč Evropske komisije.
"Po javno dostopnih podatkih Slovenija na tem področju zaostaja za večino držav EU," zapiše Delakorda.
Dosedanji pregledi niso sledili dobrim praksam – manjkala je politična podpora, izvedba ni bila dovolj pregledna, ugotovitve pa so bile redko uporabljene v praksi.
Potrebna pravna podlaga in politična zavezanost
Delakorda predlaga, da pregledi izdatkov postanejo zakonsko podprt del proračunskega načrtovanja, njihovi izsledki pa dosledno vključeni v oblikovanje politik.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi nadzoru nad javnim naročanjem in boljši upravljavski praksi javnih naložb – zlasti ob številnih javnofinančnih izzivih bi bilo treba nameniti tudi nadzoru nad javnim naročanjem in boljši upravljavski praksi javnih naložb – zlasti ob številnih javnofinančnih izzivih, s katerimi se Slovenija trenutno sooča.
Nova vloga fiskalnega sveta v okviru prenove EU pravil
V okviru prenovljenega sistema ekonomskega upravljanja EU bo po njegovih besedah ena ključnih nalog fiskalnega sveta tudi redna ocena skladnosti, celovitosti in učinkovitosti nacionalnega proračunskega okvira.
"V to oceno bo treba vključiti tudi presojo izvajanja pregledov izdatkov, saj so ti eden ključnih elementov sodobnega proračunskega upravljanja," poudarja.
