Vlada je danes obravnavala predloge sprememb več zakonov s področja davkov, ki med drugim predvidevajo spremembe pri dohodninski splošni olajšavi in obdavčitvi normirancev ter cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov. Potrjevala jih bo po petkovi seji ESS, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Tisti, ki imajo največ, bi naj tudi prispevali največ

Vlada je po njegovih navedbah danes začela razpravo o davčnih predlogih, o katerih bodo v petek govorili na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), nato bo spremembe najverjetneje sprejela na dopisni seji. “Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič.

Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ, ta denar pa bomo dali mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi ter ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov.

“Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ, ta denar pa bomo dali mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi ter ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov,” je povedal.

Takšne so spremembe pri splošni olajšavi

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. Predvidoma se bo zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Po teh spremembah bodo zavezanci za plačilo dohodnine v prvih štirih dohodninskih razredih za letos prejeli višja neto izplačila, je povedal minister.

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača glede na veljaven sistem za letos zvišala za 478 evrov, glede na veljavno ureditev za leto 2023 pa za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel letos 130 evrov višje neto izplačilo, leta 2023 pa za 130 evrov nižje neto izplačilo, kot velja sedaj. Zaposleni z dvakratnikom povprečne plače bo letos prejel 165 evrov več, leta 2023 pa 165 evrov manj, zaposleni s šestkratnikom povprečne plače (ob upoštevanju tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov) pa letos 1340 evrov manj in leta 2023 1790 evrov manj.

Predvidena uvedba olajšave za mlade

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov več neto na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto letni in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto letno.

Predlog odpravlja avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo, kot je povedal minister, predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Precejšnje spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov

Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s. p., ki imajo do 25.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev).

Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga uprabljajo pri delu. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje).

Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. “Poenostavitve na tem področju so potrebne, a se je za ta sistem izkazalo, da preveč odpira možnosti sivi ekonomiji,” je sklenil minister.

STA