Koalicija ocenjuje, da dajeta ustrezno podlago za doseganje cilja - več javnih najemnih stanovanj, medtem ko opozicija meni, da rešitve niso ustrezne.
100 milijonov evrov letno
Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo glede na predlog v državnem proračunu v naslednjih 10 letih zagotovil po 100 milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Pri tem bo predvidoma 75 milijonov evrov letno namenjenih Stanovanjskem skladu RS za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Do 25 milijonov evrov pa naj bi bilo namenjenih SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil - z ročnostjo 30 let in fiksno enoodstotno obrestno mero - občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za gradnjo stanovanj. Resorno ministrstvo za solidarno prihodnost meni, da bo s tem v obdobju do leta 2035 omogočena gradnja do 2000 stanovanj letno.
Manko javnih stanovanj je po oceni ministrstva namreč glavna težava na tem področju.
Zagotavljanju javnih najemnih stanovanj so med drugim namenjene tudi spremembe, ki jih predvideva predlog novele stanovanjskega zakona.
Predvidene spremembe pri najemnini
Ker so zaradi nizke neprofitne najemnine neprofitna stanovanja, ki se bodo po predlogu imenovala javna najemna stanovanja, v veliko primerih breme za lastnike, saj ne omogoča vzdrževanja teh stanovanja, kaj šele vlaganj v gradnjo novih, so predvidene spremembe pri najemnini. Ta se bo po predlogu v štirih letih postopno zvišala, v glavnem na račun uvedbe dodatka za vzdrževanje, ki bo višji pri starejših in nižji pri novejših stanovanjih, še vedno pa naj bi ostala dostopna. Socialno ogroženi bodo lahko dobili subvencije najemnine, pri čemer bo po novem subvencijo najemnine za javna najemna stanovanja krila država, subvencijo sedanje neprofitne najemnine krijejo občine, občine pa bi prevzele subvencioniranje tržnega najema, ki ga sedaj krije država.
Predlog novele predvideva spremembe tudi glede postopkov oddajanja stanovanj. Te naj bi poenostavili in pospešili ter digitalizirali, občine in lokalni skladi bi imeli tudi več možnosti opredeliti prioritetne upravičence skladno s svojimi razvojnimi potrebami, denimo z dajanjem prednosti mladim, določenim poklicnim skupinam ipd. DZ je predloga v prvem branju potrdil s po 51 glasovi za in nobenim proti. Koalicija je pritrjevala vladi, da je po letih odsotnosti ustrezne stanovanjske politike pomembno zagotoviti stabilen vir financiranja gradnje stanovanj ter izboljšati njihovo dostopnost. Opozicija pa je menil, da gre za vsebinsko prazna zakona in da bi bili ob predhodnem sprejetju novega nacionalnega stanovanjskega programa potrebni tudi drugi ukrepi za zagotovitev gradnje stanovanj, med drugim z ustrezno zemljiško politiko, ter da bi morali posameznikom nuditi tudi možnosti, da sami rešijo stanovanjsko vprašanje, in ustvariti boljše pogoje za oddajanje stanovanj.
STA
