Mnoge parkirne hiše v Sloveniji, ki so jih pod drobnogled vzeli ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, so slabo označene, prikaz prostih parkirnih mest je pogosto nezanesljiv, večina pa jih ne dosega priporočenih mer glede širine. Parkiranje v parkirnih hišah prav tako ni poceni, še ugotavljajo.
Preveli 16 parkirnih hiš
Na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira gospodarsko ministrstvo, julija in avgusta preverili 16 parkirnih hiš v bližini oz. samem središču mest. Polovico so jih obiskali v Ljubljani, štiri v Mariboru, dve v Kopru in po eno v Celju in Piranu, je razvidno iz objave na spletni strani Potrošnikov zoom.
Ocenjevalci so preverjali označenost dostopa do parkirne hiše iz različnih smeri, način izpeljave dovoznih poti in prehodnost parkirnih mest za pešce. Pozanimali so se tudi o obstoju stranišč, parkirišč za invalide in družine z majhnimi otroki, električnih polnilnic in podobnem. Na koncu so preverili tudi višino parkirnine in možne načine plačila.
Mariborske parkirne hiše dobile povrečno oceno
Šest parkirnih hiš je prejelo skupno oceno dobro. To so ljubljanske parkirne hiše Kongresni trg, Ilirija, Šumi, Kozolec in Trdinova ter koprska parkirna hiša Belveder. Oceno povprečno so dobile ljubljanske parkirne hiše Komenskega, Trg republike in Kapitelj, mariborske parkirne hiše Center, Lent, Maribox in City ter celjska parkirna hiša Glazija in ptujska Fornače.
Oceno pomanjkljivo pa je prejela parkirna hiša Zeleni park v Kopru.
Dovozne poti, izvozi in klančine pogosto problematični
Kot ugotavljajo ocenjevalci, so mnoge parkirne hiše slabo označene, kar voznikom otežuje dostop. Najslabše se je izkazala parkirna hiša Ilirija, kjer so table po prepričanju inštituta premajhne in postavljene prepozno, ob obisku ocenjevalcev pa je bil vhod označen kar na papirju, so v sporočilu za javnost zapisali na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Prikaz prostih mest je bil pogosto nezanesljiv. V celjski parkirni hiši Glazija je na primer zasedenost prikazana le s črticami na tablah, pod ljubljanskim Kongresnim trgom pa so oznake kazale, da ni prostih mest, čeprav je bilo parkiranje mogoče.
Nekatere hiše dovoljujejo dovoz le iz ene smeri. Težave povzroča enosmeren izvoz, še zlasti, če vodi neposredno na glavno cesto, kot v Iliriji, kjer se obiskovalec odpelje v drugo smer kot ob prihodu. Boljše ocene so tako dobile parkirne hiše z izvozi v več smeri.
Dovozne klančine so po ugotovitvah ocenjevalcev pogosto strme in utesnjene. Za slabše so se izkazale klančine v parkirnih hišah Glazija, Zeleni park in v piranski parkirni hiši. Pozitivno je medtem presenetila mariborska parkirna hiša Center z dvosmerno klančino brez robnikov.
Preozka parkirna mesta pod standardi
Po podatkih ocenjevalcev bi moralo biti parkirno mesto široko vsaj 230 centimetrov. Večina parkirnih hiš te mere ne dosega. Najbolj utesnjene so parkirne hiše City (217 centimetrov), Fornače (228 centimetrov), Kapitelj (222 centimetrov) in Glazija (227 centimetrov). Najširša mesta imata Ilirija in Kongresni trg (255 oziroma 261 centimetrov).
Označeno območje za hojo so ocenjevalci zaznali le v parkirni hiši Glazija, kjer so označeni tudi prehodi za pešce. Ti so sicer bolj pogosti tudi v drugih hišah, a se je do njih treba sprehoditi po dovozni poti in za zadki avtomobilov, so opozorili.
Parkiranje v parkirnih hišah ni poceni, za eno uro je treba odšteti od 1,50 do 2,90 evra. Najdražja je parkirna hiša pred Piranom. Kot svetlo izjemo so izpostavili parkiranje v koprski hiši Belveder, kjer je prva ura brezplačna, ob nedeljah pa je brezplačna tudi druga ura. Skoraj povsod je plačilni interval najmanj ena ura, še ugotavljajo ocenjevalci.
