Slovenija se uvršča med države z visoko porabo alkohola, saj s povprečno 12,1 litra čistega alkohola na osebo letno presega evropsko povprečje 9,2 litra. Leta 2019 je bila Slovenija na 11. mestu med 27 državami po količini popitega alkohola, v letu 2020 pa se je poraba sicer zmanjšala, vendar je še vedno visoko nad povprečjem, poroča Slo24.si.

Tudi za Slovenijo resne zdravstvene in ekonomske posledice

Po podatkih SZO je bil v Evropi dosežen le majhen oziroma ničen napredek pri zmanjševanju uživanja alkohola in škode zaradi njega. Češka je leta 2019 vodila po porabi, z 14,3 litra na osebo, medtem ko so Romuni leta 2020 izrazito odstopali od povprečja s 16,8 litra.

Visoka poraba alkohola prinaša resne zdravstvene in ekonomske posledice. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da varna meja pitja ne obstaja. Posledice se kažejo v visokih zdravstvenih stroških, ki so v Sloveniji med letoma 2012 in 2016 povprečno znašali 146 milijonov evrov letno. Ko se tem stroškom prištejejo še stroški zaradi prometnih nesreč in nasilja, se skupna številka povzpne na 228 milijonov evrov letno.

V Sloveniji zaradi alkohola vsak dan umrejo tri osebe

Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok prezgodnje umrljivosti, v Evropi pa tretji. Pri mladih je celo vodilni vzrok smrti. Alkohol je povezan z več kot 60 kategorijami bolezni, med drugim z zasvojenostjo, cirozo jeter in gastritisom. Leta 2020 je v Sloveniji zaradi z alkoholom povezanih vzrokov umrlo kar 943 ljudi, kar pomeni, da so v povprečju vsak dan umrle tri osebe. To postavlja Slovenijo na šesto mesto v Evropski uniji glede na umrljivost zaradi alkohola na 100.000 prebivalcev v letu 2015.

Tvegano in škodljivo pitje je v Sloveniji zelo razširjeno. Več kot polovica prebivalcev, starih od 18 do 74 let, je vsaj enkrat letno pila na tak način. Po deležu prebivalcev, ki se opijejo vsaj enkrat mesečno, je Slovenija na sedmem mestu med 45 evropskimi državami. 

Več o tej temi lahko preberete na slo24.