Prebivalci Evrope se znova pripravljajo na premik ure, ki bo tokrat v noči na nedeljo, 26. oktobra, ko bomo kazalce pomaknili eno uro nazaj in tako spali nekoliko dlje. S tem bomo prešli na zimski čas, ki bo prinesel svetlejša jutra, a tudi hitrejšo temo v popoldanskih urah. Čeprav se razprave o ukinitvi prestavljanja ure vlečejo že desetletja, dogovora na ravni Evropske unije še vedno ni, zato bomo dvakrat letno uro očitno še naprej prestavljali.

S premikom ure bi lahko preprečili na desettisoče primerov bolezni

Nedavna raziskava znanstvenikov ameriške univerze Stanford znova odpira vprašanje, ali bi bilo takšno prestavljanje ure smiselno ukiniti. Ugotovili so namreč, da sezonsko spreminjanje časa ni le neprijetno, temveč tudi škodljivo za zdravje. Že dolgo je znano, da izguba ene ure spanja spomladi povečuje tveganje za srčne napade in prometne nesreče, zdaj pa so raziskovalci pokazali še povezavo z debelostjo in možganskimi kapi. Po njihovem mnenju bi z ukinitvijo premikanja ure lahko preprečili na desettisoče primerov teh bolezni.

Najugodnejši bi bil trajni zimski čas

Študija je primerjala tri možnosti - stalni zimski čas, stalni poletni čas in dvakrat letno premikanje ure - ter preučevala, kako vsaka od njih vpliva na cirkadiani ritem, notranjo biološko uro, ki usklajuje delovanje našega telesa. Rezultati so pokazali, da je trenutni sistem z vidika zdravja najslabša možnost. Najugodnejši bi bil trajni zimski čas, saj omogoča več jutranje svetlobe, ki dokazano izboljšuje cirkadiani ritem in zmanjšuje obremenitev telesa.

"Ugotovili smo, da bi bilo vsekakor bolje ostati v zimskem ali poletnem času vse leto, kot da dvakrat na leto premikamo ure," je povedal glavni avtor študije, profesor dr. Jamie Zeitzer. Po njegovih besedah so njihovi modeli pokazali, da bi uvedba stalnega zimskega časa v ZDA zmanjšala razširjenost debelosti za 0,78 odstotka in možganskih kapi za 0,09 odstotka, kar bi v praksi pomenilo več milijonov manj bolnikov.

Neusklajen cikel vpliva na imunski sistem, raven energije, presnovo ...

Raziskava obenem razkriva, da človeški cirkadiani cikel ni povsem usklajen z 24-urnim dnem, pri večini ljudi traja nekaj minut dlje, zato se močno zanaša na svetlobo, ki telo “nastavlja” vsak dan znova. "Ko zjutraj prejmete svetlobo, pospešite cirkadiani cikel. Ko jo prejmete zvečer, ga upočasnite," pojasnjuje Zeitzer. Neusklajen cikel lahko vpliva na imunski sistem, raven energije in presnovo, kar potrjuje, da ima časovna politika resnične učinke na naše zdravje.

Čeprav je raziskava sprožila razpravo o dolgoročnih zdravstvenih učinkih premikanja ure, se zdi, da političnega dogovora o ukinitvi tega ukrepa še ni na vidiku. Kot je poudaril Zeitzer, "časovna politika določa le, katera ura predstavlja sončni vzhod in zahod, ne vpliva pa na skupno količino svetlobe." A dokler dogovora ne bo, nas bo prehajanje med poletnim in zimskim časom spremljalo še naprej, naslednjič že to nedeljo.