Državni razpis letos za letalsko obrambo pred točo namenja okoli 286.000 evrov brez davka, kar je le nekaj tisoč evrov več kot lani. Darko Kralj, vodja obrambe pred točo na Letalskem centru Maribor, opozarja, da je znesek premajhen za optimalno delovanje ter da se marsikdo dejanske nevarnosti, ki jo prinaša toča, sploh ne zaveda.
Država jim je, kljub opozorilom, namenila le 2000 evrov več kot prej
Letos smo prve primere toče že doživeli, glede na napovedi pa jih lahko pričakujemo še mnogo več. Kot pravi Kralj, se bodo na razpis sicer prijavili, a so nad zneskom razočarani: "Zelo razočarani smo, da, poleg denarja, ki se v Sloveniji porablja za vse živo, za preventivo in pa za dobrobit državljanov nismo dobili več kot 2000 evrov zraven iz prejšnjega proračunskega obdobja, čeprav jih opozarjamo že vrsto let." V negotovost jih prav tako spravljata trenutna energetska kriza in cene goriva.
"Zmanjšati drugega, kot reagentov, ne moremo. Kolikor ga bomo imeli, ga bomo imeli."
Problematično se jim zdi že samo dejstvo, da je znesek na razpisu fiksen, saj naravnih pojavov ne moremo predvideti oziroma vnaprej vedeti, ali bo neviht v letu pet ali petsto. "V zadnjih petih letih se vreme radikalno spreminja, imamo vedno več neviht ter združevanja le teh v multicelice. Že leta govorimo, da je eno letalo absolutno premalo," pojasnjuje Kralj.
Dodatno letalo prodajajo, saj že tri leta stoji v hangarju
Kot primer dobre prakse navede druge evropske države, ki v opazovanje ter samoobrambo pred točo vlagajo veliko več. Pri nas, kljub mnogim opozorilom, pa temu ni tako. Letalski center Maribor je leta 2022 kupil drugo letalo za protitočno obrambo, ki še vedno ni v uporabi. "To letalo definitivno prodajamo in v Letalskem centru sigurno nikoli ali pa vsaj dolgo ne bo takega letala, kajti prepričati člane kljuba, da iz svojih rezerv dajo 400.000 evrov, da potem tri leta stoji v hangarju in ne prinaša nobenega dodane vrednosti, je misija nemogoče. Tako da, takega letala, s katerim bi lahko kvalitetno delali in pokrivali tudi tisto, kar danes ne moremo, sigurno ne bo," pojasnjuje Kralj.
"Štiristo tisoč je bil vložek samo v nabavo letalo, za opremo na njem ter prešolanje posadk bi potrebovali še približno milijon evrov, kar pa v tej državi očitno nihče ni pripravljen tvegati."
[[image_1_article_86530]]
Ob tem dodaja, da bi, v kolikor bi obramba pred točo bila enakovredna požarnim letalom, pogodbe bile vsaj petletne ali več. "V letalstvu se nič ne da sfinancirati, prav tako ne naročiti in narediti v enem letu. Zagotovo bi to zagotavljalo mnogo večjo fleksibilnost in to, kar imamo v projektih narejeno že desetletje, center, ki bi bil opremljen vsaj s tremi visokosposobnimi letali ter bi imel posadke, ki bi bile za to plačane celo leto, tako kot pri požarnih letalih," razloži.
Vložki so mnogo manjši od škode, ki jo toča lahko povzroči
Obrambe si, po besedah Kralja, želijo vsi, ne le kmetje. "Toča kmetijstvu povzroči še najmanj škode, največ je povzroči na gospodarstvu, na objektih, avtomobilih. Predstavlja tudi okoljski problem, saj je zaradi nje poškodovanih več azbestnih streh ter mnogo več," pojasnjuje Kralj in hkrati opozarja, da na to ne pomisli praktično nihče. "Znamo samo govoriti, kako je kaj nevarno, brez vsakih dokazov. Kemičnega dokaza, da bi srebrov jodid, ki ga uporabljamo, vplival na kaj, nima nihče," dodaja, saj monitoringa za to sredstvo v Sloveniji ni.
"Obramba pred točo sicer stoprocentna, vendar je vsako vlaganje vanjo upravičeno, kajti vložki so mnogo manjši od škode, ki jo lahko toča povzroči."
Kot je še omenil, so z znanjem na tem področju primerljivi s celim svetom, namreč celo sodelujejo v raziskavah v tujini. "Pri nas je naše znanje ni vredno, zunaj pa ga znajo ceniti in izkoristiti v svoje dobro," je sklenil Kralj.
