Socialna pomoč danes znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od 2011 povečala za 72 odstotkov. Poslanci Levice želijo vladne načrte preprečiti z dopolnilom, a člani odbora o tem še niso glasovali, saj so na predlog Levice to točko dnevnega reda prekinili.

Odbor DZ za delo je včeraj po štirih urah in pol prekinil razpravo o vladnem predlogu novele zakona o socialnih transferjih, ki predvideva ukinitev dodatka na delovno aktivnost. Poslanci Levice želijo vladne načrte preprečiti z dopolnilom, a člani odbora o tem še niso glasovali, saj so na predlog Levice to točko dnevnega reda prekinili.

Dodatek za delovno aktivnost je del denarne socialne pomoči, in ne samostojni prejemek. Dobijo ga lahko osebe, ki so delovno aktivne in zaprosijo za denarno socialno pomoč, pri tem pa izpolnjujejo pogoje za prejem te pomoči.

Današnjo sejo odbora DZ za družino, socialne zadeve in invalide je zaznamoval predvsem besedni pingpong med poslanci Levice in državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilnom Božičem. Slednji je uvodoma pojasnil, da je ministrstvo z novelo zakona ukinja dodatek za delovno aktivnost, namesto tega pa krepi spodbude za zaposlovanje.

“Ključni cilj ministrstva pri predlagani spremembi je čimprejšnja aktivacija in vključitev brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela,” je izpostavil. Kot je spomnil Božič, Slovenija dodatka za delovno aktivnost ni poznala do uvedbe nove socialne zakonodaje leta 2012, ko so bile razmere na trgu dela katastrofalne.

“Ker je bila socialna denarna pomoč nizka, tedaj je znašala 230 evrov za samsko osebo brez dohodkov in premoženja, je dodatek predstavljal instrument za izboljšanje položaja socialno ogroženih in spodbudo k zaposlovanju oz. ohranitvi zaposlitve,” je še pojasnil.

Pomoč višja za 72 odstotkov

Število brezposelnih je bilo pred sedmimi leti krepko čez 100.000, položaj na trgu dela pa se je od tedaj po Božičevih besedah bistveno izboljšal. Poudaril je tudi, da se je od tedaj bistveno povečala denarna socialna pomoč. Danes znaša 402 evra, kar pomeni, da se je od 2011 povečala za 72 odstotkov. “Dodatek na delovno aktivnost danes nima enakega učinka in ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju ter povzroča past neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile,” je bil v predstavitvi predloga novele zakona še jasen državni sekretar.

Ukinitvi dodatka na delovno aktivnost pa ostro nasprotujejo v Levici, kjer so namere ministrstva za delo poskušali preprečiti z dopolnilom, s katerim bi člen o ukinitvi dodatka črtali iz predloga novele. Poslanec Matej T. Vatovec (Levica) je izpostavil, da je v Sloveniji revščina precej višja kot pred krizo. “Danes je v Sloveniji pod pragom revščine živi 268.000 ljudi, kar je 45.000 ljudi več kot pred krizo,” je poudaril. To po njegovih besedah jasno kaže, da so se v času krize bogati še obogatili, revni pa so postali še bolj revni. “Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost tem ljudem podpisujete obsodbo na životarjenje,” je dodal.

Do ministrstva je bil kritičen tudi Vatovčev strankarski kolega Miha Kordiš, ki je izpostavil, da se je koalicija v koalicijski pogodbi zavezala ne k ukinitvi, pač pa k dvigu dodatka na delovno aktivnost. “Kaj se je v letu dni zgodilo, da je prišlo do drastičnega preobrata, da je dodatek treba ukiniti,” je zanimalo Kordiša.

“Revščina se ponavadi ne zgodi po nesreči”

Vatovca in Kordiša je podprl še tretji poslanec Levice Primož Sitar. “Revščina se ponavadi ne zgodi po nesreči in do nje ne pride po nekem čudnem naključju,” je začel. Po Sitarjevih besedah je na nacionalni ravni revščina vedno stvar politične odločitve, odprava revščine pa tudi. “Govorimo o najbolj ranljivi skupini ljudi, 15 pa nas odloča o tem, ali bomo njihovi revščini dvignili palec ali pa jim pomagali iz nje izplezati,” je izpostavil.

Z Levico so se strinjali tudi v nevladnih organizacijah, ki so sodelovale na današnji seji. “Če ta trenutek mati samohranilka z enim otrokom izgubi dodatek, bo ob 197 evrov, če mati z dvema otrokoma izgubi dodatek, pa bo ob 205 evrov mesečno,” je opozorila Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. Člane odbora sta k ohranitvi dodatka na delovno aktivnost med drugim pozvala tudi Goran Lukić iz Delavska svetovalnice in Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Že pred sejo pa so predstavniki Inštituta 8. marec v DZ prinesli poziv proti ukinitvi dodatka, ki so ga podprli s spletnimi podpisi in zgodbami posameznikov. V inštitutu svarijo, da gre za globok rez v socialno državo, ki bo škodoval tistim, ki delajo in nimajo dovolj za preživetje.

Tudi v SD ukinitve dodatka na delovno aktivnost ne podpirajo, je dejal poslanec omenjene stranke Marko Koprivc. Koalicijske partnerje in ministrstvo je pozval k iskanju kompromisa, ki bo zadovoljiv za vse. V SD se sicer po njegovih besedah strinjajo, da bi bilo treba v celoti govoriti o spremembi socialne politike. Ministrstvo za delo je pozval k predstavitvi alternativ, ki bodo nadomestile dodatek na delovno aktivnost.

“Dajmo reči bobu bob in poglejmo te številke v resnici,” pa je pozvala Janja Sluga iz SMC. Poudarila je, da nikakor ne drži, da je ministrstvo za delo naravnano antisocialno. Na ukinitev dodatka Sluga gleda kot na korak k transparentnosti k poenostavitvi in prilagajanju sistema, da bo končno postal to, kar mora biti.

Ministrstvo za delo je v tem mandatu za ohranitev enake višine denarno socialne pomoči namenilo 86 milijonov evrov, še 58 milijonov pa je namenilo zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov, je dejala in poudarila, da se je pod črto vsota denarja, ki gre najšibkejšim, povečala.

Razpravo o noveli zakona o socialnih transferjih so poslanci po štirih urah in pol prekinili na predlog Vatovca, in sicer zato, da ministrstvo predloži natančne analize strukture prejemnikov dodatka na delovno aktivnost. Odbor je nadaljeval z obravnavo predlogov novel zakonov o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom zakona o enakih možnostih žensk in moških.