Prekarno delo se nanaša na vrsto zaposlitve, ki je pogosto nestabilna, negotova ter tudi slabše plačana. Gre namreč za delo, ki nima dolgoročnih pogodbenih zavez, kot jih ima redna zaposlitev, temveč vsebuje začasne pogodbe, različna dela preko agencij ter samostojnega dela brez socialne varnosti oziroma pogodbe.

Značilnosti prekarnega dela

Sam izraz prekarno delo nima pravne podlage, zato tudi ni enotne definicije, vendar največkrat pod pojmom označujemo njegove značilnosti. Glavni elementi, ki spadajo pod pojem prekarnosti, so predvsem nestabilna zaposlitev, fleksibilnost, negotovost ter občutek strahu pred izgubo zaposlitve. Pogosto je ob tem nizko plačilo ter omejene delavske oziroma socialne pravice, katere prejemajo vsi, ki so redno zaposleni: minimalna plača, pravica do regresa, pravica do letnega dopusta, odpovedni roki, plačani prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje, povrnitev potnih stroškov, nadomestilo v času bolniške odsotnosti itd. Delavcu ali delavki prekarne zaposlitve, delovna doba pogosto ne teče ali pa nima plačanih prispevkov na enak način, kot jih imajo redno zaposleni.

Prekarno delo med mladimi v Sloveniji

V Sloveniji je prekarno delo med mladimi izredno razširjeno. To kažejo tudi številne raziskave. Razlogi za to so najverjetneje v tem, da je v Sloveniji veliko različnih oblik dela, ki se razlikujejo od rednega delovnega razmerja.

Eden takšnih primerov je študentsko delo, kjer gre za eno izmed fleksibilnih oblik dela, ki je namenjena šolajočim se mladim, ki se želijo zaradi finančnih razlogov ter pridobivanja izkušenj vključiti na trg dela. Študentsko delo je prekarno, saj študent kot delavec nima potrebne zaščite, saj je delodajalec pri svojem ravnanju popolnoma avtonomen. Delodajalec lahko delavca kadarkoli odpusti. Hkrati pa delavec pri delu prek študentske napotnice nima vseh socialnih pravic, kot jih imajo redno zaposleni.

Drug takšen primer so samozaposleni oziroma samostojni podjetniki, ki na trgu dela opravljajo pridobitno dejavnost v okviru podjetja. Največja težava pri tem se pojavlja pri socialni varnosti. Prispevki za pokojninsko, zdravstveno zavarovanje jim ne plačuje delodajalec, temveč si morejo podjetniki plačevati sami.

Prav tako med prekarno delo na nek način sodi tudi zaposlitev za določen čas in sicer je delavec deležen vseh pravic socialne varnosti, vendar zgolj v času trajanja njegove zaposlitve. Nima pa takšne varnosti, kot jo nudi pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Takšen delavec namreč ni kreditno sposoben.

Projekti, ki želijo mlade opomniti na prekarno delo

Evropska Unija se trudi, da bi bilo prekarnega dela v državah članicah vedno manj, zato financira številne projekte proti prekarnemu delu. Na ta način se izvajajo številni programi, ki informirajo mlade o problematiki prekarnosti med mladimi. »Po javnem razpisu, ki je bil objavljen v lanskem letu, je bilo izbranih 50 različnih projektov, v skupni vrednosti 5.008.269,50 evra. V okviru izvajanja projektov, ki bo potekal med letoma 2024 in 2026, bo v usposabljanje vključenih vsaj 400 mladinskih delavcev in najmanj 7870 mladih iz vse Slovenije,« zapišejo na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Eden takšnih je tudi projekt Zavoda Nefiks »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih.« Vrednost projekta, ki se bo odvijal med letoma 2024 in 2026, je ocenjena na 74.000 evrov, projekt pa financira Evropska Unija.

Glavni cilj projekta je tako informiranje mladih o problematiki prekarnosti med mladimi ter izvajanje programov usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti ter delavskih in socialnih pravic. Prav tako je tukaj vključeno nudenje svetovanja, pomoči ter podpore mladim na omenjeno temo.

MKC bo v okviru projekta izvajala številne aktivnosti

V okviru projekta “Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih” bo MKC Maribor v obdobju izvajanja projekta izvedel usposabljanja in aktivnosti, katerimi se bodo mladi seznanili s problematiko prekarnega dela in si s pridobljenimi znanji, izkušnjami in kompetencami povečali možnost dostojne zaposlitve. »Udeležencem programa bo na voljo tudi individualna svetovalna pomoč, podpora in informiranje glede vstopa na trg dela. Omenjena usposabljanja in aktivnosti so namenjena mladim med 15. in 29. letom starosti in so za udeležence brezplačna. Vse aktivnosti v okviru projekta se bodo izvajale po načelu neformalnega izobraževanja in po metodah mladinskega dela,« pove vodja projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih na MKC Maribor, Urška Sabati.

[[image_1_article_72122]]

Več srečanj že izvedenih

Na MKC Maribor so v poletnem času že izvedli več dogodkov na to temo. Mladi so bili tako spodbujeni, da so delili svoja mnenja in izkušnje na temo prekarnosti. Želijo pa si k projektu privabiti vsaj 150 mladih, ki bodo skozi sproščeno vzdušje pridobili kakovostne izkušnje za lažjo, boljšo in dostojno prihodnost.

Prekarno delo tako predstavlja pomemben izziv za sodobne delovne trge, saj na ta način ogroža delavčevo stabilnost, pravice ter socialno varnost. Prekarne oblike dela sicer lahko omogočajo večjo fleksibilnost ter dostopnost na trgu dela, vendar pa pogosto prinaša negotovost in s tem finančne težave za posameznike. Pomembno pri tem je sprejeti ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev prekarnih delavcev, saj lahko le na ta način zagotovimo bolj pravičen in trajnostni delovni trg.