V zadnjih 24 urah je močno deževje zajelo zahodni del Slovenije, kjer je padlo od 30 do 70 milimetrov padavin. Največ jih je bilo izmerjenih na Voglu in v Kneških Ravnah, in sicer 109 oziroma 108 milimetrov. V vzhodnem delu države je bilo padavin občutno manj – med pet in 15 milimetrov, navaja Agencija RS za okolje (Arso).

Strah pred plazovi, a Goriška Brda brez sprememb

Kljub napovedim intenzivnejših padavin in skrbi, da bi se lahko plazovi sprožili še pogosteje, je noč v Goriških Brdih minila mirno. Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač je za STA potrdil, da so razmere preverjali že v zgodnjih jutranjih urah, vendar ni bilo opaziti poslabšanja. Ocenjuje pa, da bi se lahko ob dnevni svetlobi pokazale spremembe, ki ponoči še niso bile vidne.

Padavine bodo slabele, prihaja ohladitev

Meteorologi napovedujejo, da bodo padavine danes popoldne slabele in ponekod povsem ponehale. Ponoči bo ob prehodu hladne fronte na vzhodu in jugu znova možen rahel dež, meja sneženja pa se bo spustila na okoli 800 metrov nadmorske višine.

Torek: Oblačno, sprva še deževno

Torkovo jutro bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja bo okoli 1600 metrov, v Gornjesavski dolini lahko tudi nižje. Popoldne bo dež slabel.
Temperature bodo med 5 in 10 °C, na severozahodu okoli 3 °C, ob morju pa do 13 °C.

V sredo bo sprva prevladovalo oblačno vreme, nato se bo na severu in zahodu delno razjasnilo. Na jugu so še možne lokalne padavine. Na Primorskem bo popoldne zapihala šibka burja.
Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 9 °C, na Primorskem do 11 °C.

Četrtek in petek: Hladneje, pihal bo severovzhodnik

Konec tedna bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ohladitev bo izrazitejša, pihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa burja.

Razmere v gorah: Znaten plazovni nevarnost

Nad približno 1400 metri nadmorske višine je nevarnost snežnih plazov znatna – 3. stopnja po evropski petstopenjski lestvici. Nižje je nevarnost majhna, 1. stopnje.

Med sneženjem se lahko na zelo strmih pobočjih sprožajo manjši in srednje veliki plazovi. Zaradi jugozahodnega vetra nastajajo snežni zameti, ki jih lahko sproži že manjša obremenitev, kar povečuje plazovno ogroženost.