Poslanci so opravili splošno razpravo o predlogu novele zakona o vrtcih, ki med drugim zagotavlja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec, ohranja fleksibilni normativ in krepi mrežo javnih vrtcev. Podporo zakonu je izrazila koalicija, medtem ko je opozicija ocenila, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. O tem bodo glasovali v torek.
Sistem za pravočasno brezplačno vključitev otrok v vrtec iz ranljivih skupin
Predlog novele zakona o vrtcih po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja vzpostavlja sistem za pravočasno brezplačno vključitev otrok v vrtec iz ranljivih skupin oziroma s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Pred vstopom v šolo je predviden tudi kratek, 240-urni program, v katerega lahko napoti te otroke tudi center za socialno delo. Gre tudi za opredelitev nove pristojnosti občine, na kateri se nahaja evidentirano romsko naselje.
"Zakon omogoča izjemo, ko v primeru nasilja v družini lahko otroka v vrtec vpiše ali izpiše na podlagi mnenja centra za socialno delo tudi le eden od staršev. Določeno je, da se iz državnega proračuna krijejo stroški dela za romske pomočnike, vzgojitelje v prilagojenem programu in da se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna tudi sredstva za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo," je pojasnil Logaj. Dodatno se med strokovne delavce v vrtcu opredeli vzgojitelja za zgodnjo obravnavo.
Zakon ohranja možnost, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti poveča število otrok v skupinah za največ dva otroka, vendar pa bo to po Logajevih besedah zakonsko omejil oziroma določil izjeme tudi podzakonski akt. Zakon natančneje določa koncesijo na področju predšolske vzgoje.
Novela ureja tudi financiranje zasebnih vrtcev in podeljevanje koncesij
Novela nadalje ureja tudi financiranje zasebnih vrtcev in podeljevanje koncesij. Do sedaj je namreč veljalo, da lahko zasebni vrtec dobi koncesijo, če se vpiše v razvid zasebnih vrtcev in potem na osnovi dejavnosti in števila vpisanih mest izstavi račun občini v višini 85 odstotkov, je dejal. "Praktično nespremenjeno ostaja tisto, kar je bilo že do sedaj, torej 85-odstotno financiranje za zasebne vrtce, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih," je dejal minister.
Poudaril je, da tisti zasebni vrtci, ki sedaj izvajajo svoj program v okviru omenjenega financiranja oz. koncesijske dejavnosti, lahko na enak način dejavnost izvajajo do leta 2035. Določeno je tudi obdobje podeljevanja koncesij, in sicer od najmanj sedem do največ 15 let.
Povedal je še, da so pri snovanju zakona sledili sistemskemu urejanju predšolske vzgoje in pri tem upoštevali ključne deležnike, občine, vrtce in zaposlene v vrtcih, sindikate, združenja ravnateljev javnih vrtcev in predstavnike zasebnih vrtcev.
Rešitve, a tudi nekaj spornih vsebin
V poslanskih skupinah koalicije so predlogu novele napovedali podporo. Zakon po mnenju Bojane Muršič (SD) vključuje številne druge rešitve, ki odpravljajo pomanjkljivosti sedanje ureditve. Med temi rešitvami je še posebej izpostavila možnost vpisa in izpisa otrok iz vrtca samo s strani enega starša, ko gre za nasilje v družini.
Kljub temu, da v Levici podpirajo zakon, pa je Tatjana Greif opozorila na določene sporne vsebine, kot na primer ohranitev fleksibilnega normativa in prepoved financiranja zasebnih vrtcev brez koncesije. Jožica Derganc (Svoboda) je v zvezi s fleksibilnim normativom spomnila, da se nekatera lokalna okolja še vedno soočajo s pomanjkanjem prostora v vrtcih, da je predlog dober in sledi pravim vrednotam.
"Nasprotujemo rešitvam, ki vodijo v zapiranje vrtcev, zmanjševanje raznolikosti pedagoških pristopov, omejevanje svobode izbire in uvajanja institucionalne negotovosti," je menila Iva Dimic (NSi). V SDS po besedah Alenke Jeraj "zagovarjajo prosto izbiro staršev, kako bodo vzgajali svoje otroke in spodbujajo zasebno ponudbo, zato nasprotujejo spremembam, ki vse to omogočajo." Podobnega mnenja je tudi Tine Novak (NP), ki je prepričan, da predlagani zakon zmanjšuje svobodo izbire staršev in dostopnost za otroke.
STA
