Lani aprila je v veljavo stopil nov Družinski zakonik, ki je okrepil pristojnosti notarjev na področju družinskega prava. Prinesel je novosti, ki so olajšale odločitve zakoncem, zunajzakonskim parom in parom v istospolnih partnerskih skupnostih glede urejanja njihovih premoženjskih razmerij in odločitve glede prekinitve zakonskega razmerja.

Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj nam pojasni, da je zakonik uvedel tudi Pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij (85. člen Družinskega zakonika). Na podlagi tega člena lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja v obliki notarskega zapisa uredita medsebojna premoženjskopravna razmerja v času trajanja zakonske zveze ali v primeru razveze. »Pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij in njihove spremembe  notarji vpišejo v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga kot elektronsko vodeno zbirko podatkov vodi Notarska zbornica Slovenije,« pove.

Na podlagi tega člena lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja v obliki notarskega zapisa uredita medsebojna premoženjskopravna razmerja v času trajanja zakonske zveze ali v primeru razveze.

Od uveljavitve DZ so notarji sestavili in vpisali v register 201 pogodb o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij. 96 so jih vpisali v lanskem letu in letos 105.

Poimenovanje »predporočna pogodba« se uporablja, a zakonsko ni pravilno

Kraljeva še pojasni, da Družinski zakonik pozna »Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij« in ne govori o »predporočni pogodbi«: »Glede na to, da je to popolnoma nov pravni institut v našem pravnem sistemu, bi kazalo bralcem pojasniti, da poimenovanje »predporočna pogodba« ni točno, temveč Družinski zakonik govori o »Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih«.«

Zanimivo je to, da je register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij dostopen vsem. Najdete ga na spletu tukaj.

Premoženje ločimo na posebno in skupno

Posebno premoženje je tisto, ki ga ima vsak od zakoncev pred zvezo in ostane njegovo ter vsako, ki ga oseba prejema v čas trajanja zveze, bodisi dediščina ali darilo. V posebno premoženje so zajete tudi pravice, vezane na osebo, npr. preživnine. Skupno premoženje pa je tisto, ki sta si za izvenzakonska ali zakonska partnerja pridobila v času zveze. S tem premoženjem upravljata oba.