V slovenskem oziroma evropskem prostoru klasične predporočne pogodbe, kot nam je znana iz filmov, ne poznamo. Kot razloži mag. Jasmina Potrč, gre za pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, slednja pa se lahko sklene kadarkoli, naj bo to pred poroko, po njej, ali pa kasneje v trajanju zakonske zveze. »Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe razkriti svoje premoženjsko stanje in se nato dogovoriti o njegovi delitvi v primeru razveze oz. smrti,« razloži Potrčeva.
Poenostavljeno to pomeni, da lahko s pogodbo o delitvi premoženja partner, ki ima manj premoženja, po razvezi ali smrti drugega partnerja pride do pogodbeno določenega dela zakončevega premoženja, kot pa objasni mag. Jasmina Potrč, gre običajno za to, da »bogatejši« zakonec svoje premoženje zavaruje oziroma pogodbeno določi, da v primeru razveze drugi partner do premoženja ne bo upravičen.
Tudi o ravnanju z denarjem, preživnini …
Pogodba ne ureja le dogajanja po smrti ali po razvezi, ampak lahko opredeljuje tudi ravnanje s premoženjem v času trajanja zakonske zveze. V pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko zakonca vzpostavita tudi druge dogovore, recimo o preživljanju in preživnini, potrebno pa je poudariti, da je kljub sklenitvi pogodbe kasneje mogoče, da, če se zakonca o nečem ne strinjata, dokončno odločitev poda sodišče.
Pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij morata oba zakonca svoje premoženjsko stanje v celoti razkriti, saj lahko, v primeru, da eden od zakoncev prikrije lastništvo neke nepremičnine ali posedovanje večje vsote denarja na bančnem računu v tujini, drugi zakonec sklenjeno pogodbo kasneje izpodbija.
Slovenci vztrajamo pri romantični poroki
»V Sloveniji sklepanje pogodb ni zaživelo, mogoče tudi ne zato, ker se morajo le-te javno objaviti v registru,« doda Potrčeva in pojasni, da se sicer objavi samo dejstvo, da je bila pogodba sklenjena ter osebni podatki obeh podpisnikov pogodbe, sama vsebina pogodbe pa javnosti ni dostopna. Sklenjene pogodbe hranijo notarji.
Pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij so v taki različici, kot jih poznamo danes, po 93. členu Družinskega zakonika začele delovati aprila 2019, pristojnost za vodenje Registra pogodb pa je bilo predano Notarski zbornici Slovenije. Tako je bilo v letu 2019 sklenjenih 96 pogodb, v letošnjem letu pa jih je Register do 11. februarja zabeležil 20.
Nekaj pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih je bilo sklenjenih tudi v Mariboru – v lanskem letu 7, v letošnjem pa 2.
Običajno gre za zaščito premoženja
Notarji o vsebinah pogodb svojih klientov ne govorijo radi, saj je prav zaradi javno dostopnih podatkov tako podpisnikov pogodbe kot notarja, ki pogodbo hrani, varovanje osebnih podatkov nekoliko trhlo. Eden od notarjev vseeno zaupa, da pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij največkrat sklepajo zakonci v primeri, ko imata oba partnerja precej premoženja in želita natančno določiti, kaj bi v primeru razveze komu pripadlo, ali pa, kadar gre za primere, ko ima eden od partnerjev občutno več premoženja kot drugi in bi bil v primeru razveze na račun običajne delitve premoženja med partnerja oškodovan.
Se pa v vsebini pogodb tu in tam znajdejo tudi nekoliko nenavadni dogovori o delitvi omar, hišnih ljubljenčkov ali nakita, a glede na majhno število sklenjenih pogodb v Sloveniji taki primeri predstavljajo izjeme.
Tovrstne pogodbe novost
Do aprila prejšnjega leta je, kot že 40 let pred tem, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, njuno skupno premoženje, pogodbe, s katerimi bi delitev premoženja določila sama, pa niso bile dovoljene. Vseeno pa tudi sklenitev nove pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij podpisnika obvezuje, da dosledno upoštevata Družinski zakonik ter splošna načela in predpise. Čeprav gre za novost, ki je bila v nekaterih državah omogočena že dlje časa, pa se sklepanje »predporočnih« pogodb v Sloveniji po predvidevanju notarjev in drugih strokovnjakov (še) ne bo prijelo.
