Odbor za pravosodje je včeraj v drugi obravnavi soglasno podprl predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremenjeno definicijo spolnega nasilja.

Predlogu so nasprotovali v sodniških, tožilskih in odvetniških vrstah, češ da s sedanjo ureditvijo ni nič narobe. A so poslanci sledili opozorilom organizacij, ki delajo z žrtvami.

Doslej je veljalo ne je ne

Veljavna slovenska zakonodaja pri spolnem nasilju in posilstvu sloni na t. i. modelu ne je ne, da se torej za spolno nasilje šteje le tista situacija, ko je žrtev jasno izrazila svoje nasprotovanje spolnemu odnosu. A v številnih nevladnih organizacijah, ki delajo z žrtvami spolnega nasilja, že dolgo zahtevajo redefinicijo v smeri modela ja je ja, da je torej potrebno izrecno soglašanje s spolnim aktom, verbalno ali z obnašanjem.

Odbor za pravosodje je včeraj obravnaval predlog novele kazenskega zakonika, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili opozicijski poslanci, ki so posvojili predlog, pripravljen v nevladnih organizacijah. “Vsak posameznik svobodno odloča o svojem spolnem življenju, zato je nedopustno, da v Sloveniji pri spolnih kaznivih dejanjih še vedno uporabljamo model prisile, da zahtevamo, da se žrtev upira, se izpostavlja,” je uvodoma poudarila poslanka SD Bojana Muršič.

Vsak posameznik svobodno odloča o svojem spolnem življenju, zato je nedopustno, da v Sloveniji pri spolnih kaznivih dejanjih še vedno uporabljamo model prisile, da zahtevamo, da se žrtev upira, se izpostavlja.

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je opomnil, da je predlog novele v parlamentarni obravnavi plod dolge kampanje in boja organizacij, ki se ukvarjajo z žrtvami spolnega nasilja, da pa bo poleg sprejema zakona treba tudi ozavestiti javnost.

Da gre za za domišljen in z argumenti podkrepljen pristop, s katerim je spremembo zakonodaje predlagala civilna družba, pa je podčrtala Maša Kociper iz SAB.

Naklonjenost predlogu je izrazila tudi ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je sicer poslancem predlagala, naj potrdijo tudi vladna dopolnila. Spomnila je, da so na ministrstvu spremembo snovali že dve leti, še dlje pa da se bo spreminjala miselnost ljudi.

Kot izjemno pomembno je ministrica označila ozaveščanje žrtev ter ustrezen odziv na prijavo kaznivega dejanja. Ob tem se je dotaknila tudi hiše za otroke, kjer bodo potekale obravnave otrok, žrtev kaznivih dejanj. Ta bi po njenih besedah lahko pilotno zaživela že septembra.

Kot izjemno pomembno je ministrica označila ozaveščanje žrtev ter ustrezen odziv na prijavo kaznivega dejanja. Ob tem se je dotaknila tudi hiše za otroke, kjer bodo potekale obravnave otrok, žrtev kaznivih dejanj.

Sodniki do predloga kritični

Kritični do predloga redefinicije spolnega nasilja pa so bili v sodniških, tožilskih in odvetniških vrstah. Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok je ocenila, da je do razprave prišlo zgolj zaradi ene napačne odločitve slovenskih sodišč. Sprememba kazenskega zakonika na tem področju po mnenju vrhovnega sodišča ni potrebna in se zavzemajo za odziv na nove oblike kaznivih dejanj skozi sodno prakso.

Sprememba kazenskega zakonika na tem področju po mnenju vrhovnega sodišča ni potrebna in se zavzemajo za odziv na nove oblike kaznivih dejanj skozi sodno prakso.

Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline pa je opomnila, da je po mnenju stroke za dokazovanje v kazenskem postopku model veta boljša rešitev. “Ne misliti, da se bo spremenilo dokazovanje in da oškodovancu ne bo treba pričati, da bo kakor koli bolj zaščiten. Samo s spremembo zakonodaje se to ne bo zgodilo,” je poudarila. Kritična je bila tudi do nižanja predlaganega minimuma zaporne kazni na zgolj šest mesecev s sedanjega enega leta.

Predstavnik odvetniške zbornice Mitja Jelenič Novak pa je ocenil, da s sprejemom take novele v Sloveniji ne bomo dobili boljšega kazenskega prava, kot bi ga potrebovali, ampak bolj represivno in nevarno spolno kazensko pravo. Tudi po mnenju odvetniške zbornice sprememba zakonodaje ta trenutek ni potrebna, je dodal.

Poslanci odločili v prid noveli

A poslanci niso prisluhnili predstavnikom prava. Kot je dejal Predrag Baković (SD), “če se stroka zaveda, da rabimo spremembe, a se to ne zgodi, naredi to politika”. “Gre za premik v smeri, da se žrtev vsaj malo razbremeni pritiskov,” je dejal. Da je sprememba potrebna, po prepričanju poslanca govori tudi sodna statistika, po kateri je večina obsojenih zaradi spolnega nasilja dobila pogojno zaporno kazen.

Da je redefinicija spolnega nasilja po modelu ja je ja nujna in da prestavlja “civilizacijsko normo, ki bi morala biti že davno sprejeta,” je menil tudi Dejan Kaloh (SDS). Predlog novele je pomemben korak za zaščito žrtev in da se te sploh odločijo za prijavo spolnega nasilja ali posilstva, je poudaril poslanec in ob tem opomnil, da za zakonskim predlogom stoji širši družbeni konsenz.

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je kot problematične ocenila izjave, da z našo kazensko ureditvijo ni nič narobe in lahko ostane taka, kot je. To je po njenem prepričanju nespoštljivo do vseh žrtev, ki že leta opozarjajo, da sistem ni dober in da se ne počutijo varne spregovoriti.

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je kot problematične ocenila izjave, da z našo kazensko ureditvijo ni nič narobe in lahko ostane taka, kot je.

Predsednica društva SOS telefon Maja Plaz je ocenila, da je sprememba zakonodaje na področju spolnega nasilja v smeri modela soglasja zgodovinski korak. Na pomisleke iz pravosodnih vrst o tem, da bo zaradi tega več lažnih prijav spolnega nasilja, pa je odgovorila, da se lažne prijave pojavljajo pri vseh kaznivih dejanjih, a v minimalnem odstotku.

Poslanci so predlog novele podprli soglasno. O njem mora glasovati še DZ.

STA