Minevata dve leti odkar so Slovenijo zajele najhujše poplave v njeni zgodovini. V noči s 3. na 4. avgust 2023 je močno deževje povzročilo rekordne pretoke rek in hudourniških potokov, ki so zalivali in odnašali domove, sprožali plazove, podirali mostove in odrezali številne kraje od sveta, piše Slo24.

Skupna ocenjena škoda dosegla tri milijarde evrov

Najbolj prizadeta so bila območja Koroške, Savinjske doline, Gorenjske in osrednje Slovenije. Poplave pa so terjale sedem človeških življenj, porušile skoraj 40 domov in skoraj 650 ljudi prisilile v razselitev. Spomnimo, v Dravogradu so bile vse tri cestne povezave prekinjene, pomoč je bila možna le s helikopterji. Skupna ocenjena škoda je dosegla tri milijarde evrov, država pa je za obnovo doslej namenila 1,181 milijarde, do leta 2028 pa je predvidenih še dodatnih 2,5 milijarde evrov.

“Ko pomislimo za nazaj, ko je bil ob petih zjutraj sprožen alarm za splošno nevarnost, je bilo kaotično, kritično,” se za 24ur.com spominja poveljnik PGD Prevalje Matic Hip.

Intervencijska dela so stekla takoj po ujmi, ključno vlogo pa so odigrale lokalne skupnosti, gasilci, vojaki, prostovoljci in številni prebivalci; na pomoč so prihajali celo iz tujine. Po tej naravni katastrofi se je resnično pokazala človeška solidarnost, saj so ljudje stopili skupaj in žrtvam pomagali tako fizično kot finančno.

Izdan sklep o odstranitvi za 340 nevarnih domov

Kot poroča Slo24, se danes obnova ne osredotoča več le na začasne rešitve, temveč na trajne ukrepe, ki bodo vzdržali podobne ujme v prihodnosti. “To niso več stoletne vode, zdaj govorimo o ekstremih z 250 do 300 litri dežja na kvadratni meter,” je za Dnevnik opozoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Obseg del so, kot pravi, podeseterili, dnevno pa je bilo v vodotokih tudi do 1500 delavcev z do 1000 stroji. Poudarjajo izjemen rezultat, saj so opravili že približno 40 odstotkov dela.

Do zdaj so izdali sklep o odstranitvi za več kot 340 nevarnih domov. Večina prizadetih se je odločila za izplačilo odškodnine in gradnjo novega doma, občine pa so sprejele prostorske akte za gradnjo na varnejših območjih. Ob tem opozarjajo na zapletene birokratske postopke in počasno potrjevanje projektov.

Posebno skrb pa še vedno vzbuja okoljska varnost. Prebivalci Mežice na primer opozarjajo na posledice preteklega rudarjenja, saj bi naj, po izsledkih analiz, imeli najmanj trikrat presežene kritične vrednosti cinka, svinca, kadmija, kar negativno vpliva na njihova življenja. V Dravogradu, kjer so za obnovo lokalnih cest že porabili 14 milijonov evrov, se življenje vrača v stare tirnice. “Več deset kilometrov cest smo sanirali, zgradili številne podporne zidove, mostove, tudi tistega, ki ga je odnesla reka Mislinja,” poudarja župan Preksavec. 

Več novic lahko preberete tudi na slo24.si.