Danes mineva 35 let okar smo Slovenci naredili enega izmed najpomembnejših korakov do ustanovitve naše samostojne države Slovenije.

Prve demokratične volitve za Slovenijo

Slovenija je imela v letu 1990 prve demokratične volitve. Zgodile so se 8. aprila omenjenega leta, zmagala pa je demokratična opozicija s približno 54 % glasov. Prvo vlado je sestavil predsednik DEMOS-ovske koalicije – Slovenskih krščanskih demokratov, Lojze Peterle. Prvi predsednik pa je postal Milan Kučan, ki je Jože Pučnika premagal z 59 % glasovi zanj.

Slovenija je v jeseni 1990 želela spodbuditi jugoslovanske republike k podpisu konfederalne pogodbe. Z izjemo Hrvaške so le-to vse ostale republike zavrnile. Slovenija je tukaj storila naslednji korak v radikalizaciji svojega stališča, predlagala je plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Trenja so se pojavljala celo znotraj DEMOS-a

Kasneje je DEMOS predlagal, da se bi plebiscit izvedel še pred koncem tekočega leta, ali 23. ali 30. decembra. Določeni člani DEMOS-ovega vodstva ideje sprva niso preveč podpirali. Tukaj gre omeniti Lojzeta Peterleta ter Franceta Bučarja, ki sta bila mnenja, da zadeva prehiteva samo sebe. Po krajšem posvetu med Bučarjem, Jožetom Pučnikom, Janezom Janšo ter Tinetom Hribarjem pa so se mnenja glede nujnosti plebiscita uskladila.

Tisti, ki bi naj nosil največ zasluge pri odločitvi, ki se je zapisala v zgodovino, je bil prav Jože Pučnik. Dogovor o izvedbi plebiscita je bil sklenjen v Poljčah, 9. novembra 1990. Seveda je ideja naletela na ostra nasprotovanja pri opoziciji, a tudi mnogi člani DEMOS-a samega niso bili popolnoma prepričani, da je že čas za tako velik korak. Zadeva je rapidno dobivala končno podobo v prihajajočih tednih; 21. novembra 1990 je 126 poslancev izglasovalo osnutek zakona o plebiscitu; 6. decembra 1990 je bil zakon sprejet.

Polemike okoli količine potrebnih glasov za sprejetje

Polemike so se godile okoli količine potrebnih glasov za sprejetje. Opozicija je trdno zavzemala stališče, da mora večina udeležencev glasovati ZA samostojno Slovenijo. Enakega mnenja je bil tudi italijanski zunanji minister, ki je opozarjal, da tujina brez večine glasov ZA, plebiscita ne bo upoštevala. Zadeva je povzročila trenja celo znotraj samega DEMOS-a.

Rezultati plebiscita

Plebiscit je bil izveden 23. 12. 1990. Vprašanje, ki ga je zastavljala glasovnica je bilo preprosto: ''Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?''. Glasovanja se je udeležilo kar 93,2 % upravičencev, od česar je 95 % glasovalo ZA (ali 88,5 % vseh upravičencev). Po sprejetem zakonu so morali rezultate plebiscita uresničiti v šestih mesecih.

[[image_1_article_83867]]

Skupščina RS je imela v tem času polne roke dela s sprejemanjem ter razglaševanjem raznih izjav, deklaracij ter resolucij. Razglasili so Izjavo o dobrih namenih, Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope ter sprejeli Resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev SFRJ.

Predlagali so celo, da bi se vodstva drugih federalnih enot dobila ter pogovorila o tem kako bodo njihovi odnosi potekali od trenutka osamosvojitve naprej. Vse skupaj je najbolj odklanjalo seveda srbsko vodstvo, ki se je balo, da bo Slovensko postopanje postalo vzor drugim jugoslovanskim republikam.

Staro trobojnico je zamenjala nova

25. junija je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti. Prav tako je v veljavo vstopila Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS. Slovenci smo neodvisnost slovesno razglasili 26. 6. 1991, na predvečer desetdnevne vojne.  Staro trobojnico je zamenjala nova.