Slovenija po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Matevža Frangeža spremlja dogajanje v evropski avtomobilski industriji, ki se je znašla v težavah. Pred ministrskim zasedanjem v Bruslju je poudaril, da si je treba prizadevati za okrepitev položaja Slovenije v avtomobilski industriji, pri čemer komunicirajo z različnimi akterji.
Že iz leta 2023 trend precejšen upad naročil
Kot je Frangež povedal ob prihodu na zasedanje ministrov držav članic EU, pristojnih za konkurenčnost, so pričakovali, da se bo evropska avtomobilska industrija zaradi prihoda novih tehnologij in nove konkurence soočila s strukturnimi težavami. "Situacijo spremljamo tako na makro ravneh, torej na ravni naših ključnih trgov, kot na mikro ravni, torej na ravni ključnih kupcev slovenske avtomobilske industrije," je dejal.
Pojasnil je, da je država že podprla dve strateški pobudi, namenjeni prehodu na električno mobilnost. Prva je misija GREMO (GREen MObility), ki jo je slovenska avtomobilska industrija vzpostavila kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Druga pa je julija podpisana strateška namera s skupino Renault o proizvodnji nove generacije električnega twinga v novomeškem Revozu. S tem želi Slovenija po besedah državnega sekretarja svoj položaj proizvajalke avtomobilov nadgraditi v položaj proizvajalke električnih vozil.
"Seveda pa je se treba vprašati, na kakšen način bomo podprli industrije, ki bodo zaradi tega soočene z upadom naročil. Vidimo, da se v predelovalni industriji nadaljuje trend iz leta 2023, torej precejšen upad naročil," je poudaril.
Želijo okrepiti položaj Slovenije v avtomobilski industriji
Dodal je, da želijo na ministrstvu z okrepljeno komunikacijo z evropskim avtomobilskim ekosistemom, slovenskimi proizvajalci in ključnimi nacionalnimi institucijami razmišljati o ukrepih, s katerimi bi Slovenija kljub veliki transformaciji okrepila svoj položaj v avtomobilski industriji. "Videti jo je namreč treba tudi kot priložnost, ne samo grožnjo," je povedal Frangež.
Glede pobude Italije in Nemčije, da bi spričo težav avtomobilske industrije vmesno oceno napredka pri izpolnjevanju novih pravil glede prepovedi prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem od leta 2035 namesto leta 2026 opravili že prihodnje leto, je medtem dejal, da Slovenija ne razmišlja o zgodnejših datumih.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck se je za zgodnejšo revizijo zavzel po ponedeljkovem kriznem pogovoru s predstavniki nemških proizvajalcev avtomobilov, vključno s Volkswagnom, ki se je znašel v precejšnjih težavah.
Dogajanje v nemški avtomobilski industriji močno vpliva na Slovenijo
Dogajanje v nemški avtomobilski industriji močno vpliva tudi na gospodarstva številnih drugih članic, vključno s Slovenijo. Tako je mogoče pričakovati, da bodo ministri danes v Bruslju v okviru razprave o poročilu Maria Draghija o okrepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva spregovorili tudi o izzivih na tem področju.
Težave evropske avtomobilske industrije so med drugim posledica velike konkurence iz Kitajske. Evropska komisija je v povezavi s tem julija uvedla začasne dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Države članice bodo v prihodnjih tednih predvidoma odločale o dokončni uvedbi dodatnih carin.
Kot je povedal državni sekretar, je Slovenija glede tega zaenkrat zadržana, saj želi preučiti argumente zagovornikov in nasprotnikov dodatnih carin. Odločitev bo sprejela, ko bo predlog Evropske komisije za glasovanje na mizi, je pojasnil.
STA
