Sodbo so izdali že junija, zdaj pa je nanjo na družbenem omrežju opozoril odvetnik Gregor Verbajs. Višji sodniki so presodili, da je prekršek po zakonu o cestninjenju uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete. "Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke," so zapisali v sodbi.

Dars je storilcu naložil 300 evrov globe

Sodniki so zato ugodili pritožbi, razveljavili sodbo, da je treba plačati globo in ustavili postopek o prekršku. Dars je storilcu naložil 300 evrov globe, ker naj ne bi imel veljavne vinjete, na plačilni nalog pa se je ta pritožil. Okrajno sodišče v Kočevju je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in storilcu naložilo še plačilo sodne takse v znesku 40 evrov.

Kot je ugotovilo sodišče, je storilec 17.2.2022 na pooblaščenem prodajnem mestu kupil letno vinjeto za svoje vozilo registrske številke LJ 000, pri čemer je pri nakupu vinjete prišlo do napačnega zapisa registrske številke njegovega vozila, in sicer je na potrdilu o nakupu bila namesto LJ 000 napačno navedena označba LJ 001. Storilec je vinjeto z napačno oznako plačal in jo je uporabljal vse do 16.2.2023, torej jo je uporabljal tudi dne 9.2.2023, ko se mu očita, da je storil prekršek po prvem odstavku 50.a člena Zakona o cestninjenju, piše Žurnal24.

Vinjeta naj bi bila veljavna

Zoper sodbo se je znova pritožil, glavna poanta pritožbe je bila, da "v nobenem od materialnih predpisov o cestninjenju ni določeno, da je vinjeta neveljavna zaradi očitne pisne napake, ampak je lahko neveljavna iz drugih razlogov, kot na primer uporaba vinjete za neustrezen cestninski razred".

"V obravnavanem primeru je potrebno presoditi vprašanje, ali uporaba elektronske vinjete, ki jo je uporabnik kupil (prodajalec pa je plačilo prejel) za ustrezen cestninski razred, vendar z napačno oznako registrske številke vozila, pomeni kršitev 1. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn, ki je podvržena prekrškovni sankciji iz prvega odstavka 50.a člena ZCestn," so zapisali višji sodniki.

Kupec je prevzel odgovornost za pravilnost podatkov

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na Splošni akt o cestninjenju in je navedlo, da je storilec s podpisom potrdila o nakupu vinjete prevzel odgovornost za pravilnost podatkov in za posledice. Na tej podlagi je sprejelo zaključek, da je uporabljal neveljavno vinjeto in je presodilo, da prekrška ni storil v dejanski zmoti. Višji sodniki pa menijo, da je treba k temu vprašanju pristopiti previdno in s kritično presojo. "Splošni akt o cestninjenju ni in ne more biti predpis o prekršku. Zakon o prekrških (ZP-1) v 3. členu izrecno določa predpise o prekrških in določa, da se prekrški lahko določijo z zakonom, z uredbo Vlade Republike Slovenije in z odlokom samoupravne lokalne skupnosti. Upoštevajoč navedeno pri presoji obstoja znakov prekrška ni mogoče upoštevati Splošnega akta o cestninjenju, temveč morajo znaki prekrška biti določeni v zakonu," so opozorili v sodbi.

"Določenost v zakonu pa zahteva, da so abstraktni znaki prekrška konkretizirani do te mere, da ne puščajo negotovosti in da ne dopuščajo arbitrarnosti oziroma samovolje pri presoji, ali je določeno dejanje prekršek," so izpostavili.

Kaj so sklenili?

"Po določbi prvega odstavka 50.a člena ZCestn se kaznuje za prekršek posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred (prva alineja prvega odstavka 42. člena). Zakonski znak prekrška torej je uporaba cestninske ceste brez veljavne vinjete. Pojem (ne)veljavnosti vinjete iz te prekrškovne določbe je širok in ga je po presoji pritožbenega sodišča potrebno razlagati v skladu z namenom zakona, ki je v tem, da se za uporabo cestninske ceste plača ustrezno nadomestilo v obliki cestnine. Za presojo znakov prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn zato ne zadošča zgolj jezikovna razlaga norme, temveč je potrebno uporabiti tudi namensko razlago, ki pa vzbuja negotovost, ali se po tej določbi za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki za uporabo cestninske ceste plača cestnino z nakupom vinjete, na kateri je prišlo do pomote pri zapisu registrske številke vozila, za katerega je posameznik vinjeto kupil," so opisali dilemo, pred katero so se znašli.

"Izhajajoč iz namena zakona je najbrž lahko brez dvoma sklepati, da se za prekršek po tej določbi kaznuje tisti posameznik, ki sploh nima vinjete za določen cestninski razred ali mu je veljavnost vinjete potekla, medtem ko za posameznika, ki je uporabljal elektronsko vinjeto z napačnim podatkom o registrski številki vozila in je očitno, da je vinjeta bila kupljena prav za to vozilo, le da je pri delu zapisa registrske številke prišlo do pomote, takšnega jasnega sklepa ni mogoče napraviti, saj nikjer v zakonu ni določeno, da bi se kot neveljavna štela tudi vinjeta z napačno oznako registrske številke. Tudi ustavnosodna presoja določbe prvega odstavka 50.a člena ZCestn govori v prid temu stališču, saj ni mogoče enačiti posameznika, ki je za uporabo cestninske ceste plačal cestnino in vinjeto kupil, s tistim posameznikom, ki cestninsko cesto uporablja brez vinjete ali po poteku njene veljavnosti, saj bi v takem primeru eden in drugi bila v neenakopravnem položaju in bi bilo kršeno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS," so sklenili višji sodniki.

Ker v očitanem dejanju ni mogoče povsem jasno prepoznati prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da dejanje, kot se storilcu očita, ni prekršek, zaradi česar je ugodilo pritožbi in je izpodbijano sodbo v zvezi s plačilnim nalogom spremenilo tako, da je postopek o prekršku ustavilo.

Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo nižjega sodišča in odločilo, da je zatipkana vinjeta veljavna, še piše Žurnal.