Vlada je na seji potrdila idejne projekte za krepitev odpornosti bolnišnične infrastrukture. Gre za vzpostavitev t. i. vojaških delov bolnišnic, ki bodo v primeru kriznih razmer, večjih nesreč ali vojne omogočali nemoteno zdravstveno oskrbo. Med ključnimi ustanovami, kjer so predvidene naložbe, je tudi UKC Maribor, poleg njega pa še bolnišnice v Celju, Brežicah in Novi Gorici, URI Soča, ortopedska bolnišnica Valdoltra ter psihiatrična bolnišnica Vojnik.

Skupna vrednost načrtovanih investicij znaša skoraj 220 milijonov evrov.

UKC Maribor z novim epidemiološkim oddelkom

Projekti so pripravljeni na podlagi ocenjenih potreb in že obstoječih kapacitet posameznih ustanov. V UKC Maribor bo vzpostavljen specializiran epidemiološki oddelek, s čimer bo bolnišnica pridobila dodatne zmogljivosti za hitro odzivanje ob izbruhih nalezljivih bolezni.

V drugih bolnišnicah so predvidene naslednje razširitve:

  • V Brežicah bodo zgradili prizidek s kirurškim oddelkom.

  • V Vojniku bo na voljo več kot 60 dodatnih postelj.

  • Bolnišnica v Novi Gorici bo pridobila oddelek za zdravljenje opeklin.

Nov heliport tudi v Mariboru

Ena od ključnih ugotovitev je bila tudi, da številne ustanove nimajo ustreznega dostopa za reševalne helikopterje. Zato je predvidena gradnja treh novih heliportov, in sicer v Mariboru, Brežicah in Novi Gorici.

Vse izbrane lokacije so strateško umeščene ob pomembnih logističnih poteh, kar omogoča vojaško mobilnost in hitro oskrbo znotraj ali v bližini ključnih oskrbovalnih območij. Njihova geografska razpršenost pa prinaša tudi večjo zanesljivost v primeru regionalnih kriz.

Povezovanje civilnega in vojaškega zdravstva

Ministrstvo za obrambo poudarja, da mora Slovenija v miru in v izrednih razmerah zagotavljati dodatne bolnišnične zmogljivosti. Obstoječi sistem namreč ni povsem prilagojen delovanju v kriznih pogojih. Zato je predviden razvoj paralelnega vojaškega zdravstva v manjšem obsegu, ki se je v preteklosti – na primer ob epidemiji in naravnih nesrečah – že izkazal kot izredno koristen.

Oba sistema, vojaški in javni, bo treba učinkovito povezati in delno integrirati. Na ta način bo celoten zdravstveni sistem bolje pripravljen na krizne razmere. Hkrati bodo te investicije omogočile razvoj vojaškega zdravstva do terciarne ravni in boljšo skrb za pripadnike Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo.

Za učinkovito delovanje bo nujna tudi vzpostavitev informacijsko-telematskih povezav med civilnim in vojaškim delom zdravstvene infrastrukture.

Vrednost in časovnica naložb

Ocenjena vrednost vseh predvidenih naložb v obdobju 2025–2029 znaša 219.850.000 evrov. Za leto 2025 bodo sredstva zagotovili s prerazporeditvijo znotraj obstoječih finančnih načrtov Ministrstva za zdravje in Ministrstva za obrambo. Za leto 2026 bodo dodatna sredstva vključena ob pripravi rebalansa proračuna.

Posebna pozornost pri izbiri ustanov je bila namenjena zagotavljanju usposobljenega kadra in možnosti prilagajanja programov različnim vrstam izrednih stanj. Kadrovsko popolnjevanje bo postopno in načrtno, enako velja za uvajanje novih dejavnosti vojaškega zdravstva.

Za uspešno izvajanje projekta pa bo ključna tudi ureditev delovnih pogojev za zdravstveno osebje v okviru vojaškega sistema.