Evropska komisija je predstavila akcijski načrt za pospešeno gradnjo mreže hitrih železnic, s katerimi želi do leta 2040 prepoloviti potovalne čase med evropskimi prestolnicami. Na uradnem zemljevidu je med predvidenimi hitrimi povezavami tudi relacija Dunaj - Ljubljana, kjer naj bi se vožnja skrajšala z današnjih več kot šest na štiri ure in pol. Analiza časnika Dnevnik pa kaže, da Bruselj tega cilja ne pogojuje z izgradnjo hitre proge skozi Slovenijo. Ključne časovne prihranke bodo namreč zagotovile velike avstrijske naložbe - nova proga Koralmbahn (med Celovcem in Gradcem), predor Semmering ter nadgradnje proti Dunaju. Ob načrtovanih izboljšavah na slovenski strani bi lahko potovanje do Dunaja leta 2040 trajalo 4,5 ure tudi brez slovenske hitre proge Ljubljana- Maribor.

Logična posledica je, da se marsikdo sprašuje, ali je hitra železniška proga med Mariborom in Ljubljano, s katero se naši prometni strokovnjaki ukvarjajo že lep čas, dokončno potisnjena na stranski tir. Sploh ob dejstvu, da je država v preteklosti v predor, viadukt in rekonstrukcijo proge proti Šentilju ter v prenovo postaj vložila več milijonov evrov. 

Prioriteta med Ljubljano in Celjem in nato nadaljevanje do Maribora 

Na ministrstvu za infrastrukturo najprej pojasnijo, da ne smemo mešati pojma hitre železniške proge s pojmom proge za konvencionalnih hitrosti, kamor spada rekonstrukcija proge do Šentilja s predorom in viaduktom. Hitre proge so proge za hitrosti več kot 200 km/h. V zvezi s takšnimi progami, pojasnjujejo, veljajo tudi drugačni pravilniki, ki jih slovenska zakonodaja niti še ne pozna, zato je treba v prvi vrsti urediti to področje. 

"Nadalje je treba hitro železniško progo vključiti v strateške dokumente, ki trenutno na nacionalni ravni še niso potrjeni. O tem, na kakšen način bo mariborsko vozlišče priključeno na sistem hitrih železniških prog je še preuranjeno govoriti. Na temo konkurenčnih železniških prog so bile izdelane strokovne podlage, rezultat katerih je kot prioriteto izkazal »hitro« povezavo kot progo za visoke hitrosti, in sicer za hitrost 250 km/h med Ljubljano in Celjem z nadaljevanjem kasneje do Maribora. Strokovne podlage izkazujejo potrebo po nadaljnjih aktivnostih in postopkih za uvrstitev predlaganih ukrepov hitrih prog v strateške dokumente Slovenije in EU, in sicer kot prog za visoke hitrosti v smereh evropskih koridorjev od meje do meje (smer sever–jug in zahod–vzhod), v smislu mednarodnega konteksta ter konkurenčnosti železnic."

Cilj »hitre« železniške povezave na relaciji Maribor - Ljubljana je, da bi lahko z vlakom prišli v Ljubljano v roku ene ure. "Pri tem je treba poudariti, da bi ta cilj bil dosegljiv v primeru, da bi se vlak ustavil le na določnih večjih postajah in ne na vseh postajališčih oziroma postajah, saj vsak postanek predstavlja dve do tri minute dodatnega časa."

Štirje stebri za pospešek razvoja prog visokih hitrosti

Na temo hitrih železnic je spomladi v Madridu potekala delavnica, ki je bila obiskana tudi s strani držav članic, Evropskih koordinatorjev za Evropske prometne koridorje (EPK), DG MOVE, inženirjev, projektantov in upravljavcev. Evropska komisija je sporočilo o povezavi Evrope preko prog visokih hitrosti (PVH) podrobneje predstavila predstavnikom držav članic na Forumih v okviru EPK, ki so potekali od 17.do 20. novembra v Bruslju. Sporočilo predstavlja načrt s štirimi glavnim stebri: pospešitev naložb in uskladitev resnično interoperabilnega evropskega omrežja železniških PVH; privlačen in konkurenčen okvir za železniške storitve; podpora močnemu, inovativnemu in usklajenemu evropskemu železniškemu sektorju ter krepitev upravljanja na ravni EU za usklajevanje in uresničevanje vizije.

Komisija je pojasnila, da so potovalni časi (slika 1), kjer je ocenjeno tudi skrajšanje potovalnega časa med Ljubljano in Dunajem iz šestih na štiri ure in pol okvirni in temeljijo na javno dostopnih podatkih o voznih redih, pridobljenih aprila 2025. Odražajo stanje v določenem trenutku in se lahko spremenijo zaradi posodobitev omrežja, infrastrukturnih del ali sprememb voznih redov. Njihov namen ni podati izčrpne ocene evropskega prometnega omrežja. Izbor parov mest sledi metodologiji, opisani v spremnem delovnem dokumentu služb Komisije (SWD) (2025) 960.

[[image_1_article_83255]]

Na ministrstvu pojasnjujejo, da spodnji zemljevid temelji na informacijah, ki so jih v okviru izvajanja TEN-T uredbe (EU) 2024/1679) v letu 2025 posredovale države članice in nosilci projektov. "Informacije in mnenja, navedena na tem zemljevidu, ne odražajo nujno uradnega mnenja Evropske komisije. Komisija ne jamči za točnost podatkov, vključenih v ta zemljevid. Informacije, navedene na tem zemljevidu, ne izključujejo morebitnih zahtevkov držav članic za izvzetje iz zahtev Uredbe o TEN-T. Prav tako ne upoštevajo morebitnih zamud pri izvajanju projektov in ne vplivajo na finančne obveznosti države članice ali Unije. Niti Komisija niti katera koli druga oseba, ki deluje v njenem imenu, ne more biti odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, navedenih v tem dokumentu."

[[image_2_article_83255]]

Pot iz Maribora do Ljubljane se bo iz današnjih 110 skrajšala na 55 minut ali manj

Za Slovenijo je v prvi fazi, pravijo na ministrstvu, najpomembnejša povezava hitrih prog med Ljubljano in Mariborom, katere gradnja bi bila zaključena med leti 2040 in 2050. "V Sloveniji najprej načrtujemo izgradnjo nove hitre železniške proge med Ljubljano in Mariborom z nadaljevanjem do Šentilja (ta proga je na podlagi študije tudi najbolj upravičena), v drugi fazi pa se bo gradila hitra železniška proga od Ljubljane preko Divače do Trsta. Na podlagi študije konkurenčnosti novih železniških povezav (MZI DRSI, 2023) se proga za visoke hitrosti (PVH), ki bo omogočala vožnjo do 250 km/h, izkazuje kot smiselna, realno izvedljiva ter prometno in ekonomsko upravičena predvsem med Ljubljano in Mariborom."

Trasa bi lahko od Ljubljane potekala po dolinah Save in Savinje, skozi Celje, v koridorju avtoceste do Slovenske Bistrice ter nato ob obstoječi progi do Maribora. Pot iz Maribora do Ljubljane se bo iz današnjih 110 skrajšala na 55 minut ali manj in bo tako bistveno krajša od vožnje z avtomobilom. Z novo progo Ljubljana - Maribor se bo bistveno povečala privlačnost potovanj z železnico.

[[image_3_article_83255]]

V strateške dokumente po letu 2030

Na podlagi omenjene študije si ministrstvo za infrastrukturo prizadeva, da bo omenjena trasa za PVH (progo visokih hitrosti) med Ljubljano in Mariborom, v smeri Dunaja, postala del nacionalnih strateških dokumentov za razvoj prometne infrastrukture po letu 2030. Prav tako je 20. novembra letos ministrica mag. Alenka Bratušek predstavila namen umeščanja proge visokih hitrosti v prostor do leta 2040 evropskemu komisarju za trajnostni promet in turizem Apostolosu Tzitzikostasu, ko se je ta mudil v Sloveniji. 

"Ni razloga, da Maribor ne bi ostal pomembno prometno vozlišče"

Na vprašanje, ali se pripravljajo kakršni koli ukrepi, da bi Maribor ostal pomembno prometno vozlišče - bodisi železniško bodisi cestno, na ministrstvu odgovarjajo: "Maribor je vrisan v karto TEN-T omrežja kot drugo urbano vozlišče v Sloveniji poleg Ljubljane. V skladu s TEN-T uredbo mora takšno vozlišče izpolnjevati ustrezne pogoje. „Urbano vozlišče“ pomeni mestno območje, na katerem so elementi prometne infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja za potnike in tovor, kot so pristanišča, vključno s potniškimi terminali, letališča, železniške postaje, avtobusni terminali in multimodalni tovorni terminali, ki se nahajajo na mestnem območju in v njegovi okolici, povezani z drugimi elementi te infrastrukture ter z infrastrukturo za regionalni in lokalni promet, vključno z infrastrukturo za aktivne načine."

"Glede na to se je v preteklih letih nadgradila železniška proga Maribor - Šentilj, nadgradila se je mariborska železniška postaja, v nadaljevanju se predvideva tudi izvedba dvotirnosti Maribor - Šentilj. Projekti se izvajajo, tako da ni razloga, da Maribor ne bi ostal pomembno prometno vozlišče."