Neustrezna, predvsem prekratka varnostna razdalja, je po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) v zadnjih treh letih eden izmed petih najpogostejših vzrokov prometnih nesreč. Med 1. januarjem 2022 in 31. marcem 2025 je bilo zaradi tega vzroka zabeleženih kar 6.158 prometnih nesreč. Ena oseba je izgubila življenje, 76 se jih je huje poškodovalo, 2.682 pa je utrpelo lažje poškodbe.

Prvi prikazovalniki varnostne razdalje na slovenskih cestah

V prizadevanju za večjo prometno varnost je AVP pilotno uvedla prve tri merilnike varnostne razdalje. Prvi je bil postavljen 25. marca 2025 v Borovcih, sledila sta mu še merilnika v Selnici ob Dravi in Slovenj Gradcu. Vsi trije so z 22. aprilom že vključeni in delujejo, čeprav trenutno izvajajo zgolj prikrite meritve brez vklopljenih LCD zaslonov.

[[image_1_article_76637]]

Namen sistema je izključno preventiven

Sistemi nimajo represivne funkcije – ne beležijo prekrškov in ne predvidevajo kazni. Namenjeni so zgolj preventivnemu opozarjanju in zbiranju podatkov za analize. Prvi sistem v Borovcih bo začel opozarjati voznike konec aprila, preostala dva pa sredi maja.

Kako deluje merilnik varnostne razdalje?

Sistem je sestavljen iz dveh delov: kamere z računalnikom in prikazovalnika, ki je od nje oddaljen približno 100 metrov. Kamera zazna vozilo v vnaprej določenem polju in izmeri časovni razmik med dvema zaporednima voziloma, ki prečkata navidezno premico. Če ta čas znaša manj kot dve sekundi, sistem zazna neustrezno razdaljo in vozniku to tudi jasno prikaže s piktogramom – bodisi opozorilom bodisi pohvalo.

[[image_2_article_76637]]

Podatki za analize in nadaljnje ukrepe

Sistem poleg opozarjanja tudi beleži in shranjuje podatke – vse v anonimizirani obliki. Zbrane informacije vključujejo minimalno in povprečno varnostno razdaljo, število in tip vozil, ter druge podatke, ki so uporabni za statistične analize in pripravo infrastrukturnih ukrepov za večjo prometno varnost.

Pozitivni učinki in načrti za širitev projekta

Podatki iz podobnih sistemov, ki že delujejo v Sloveniji, kažejo, da se je varnostna razdalja v prvih mesecih delovanja povečala za 30 do 35 odstotkov. Kasneje je učinkovitost nekoliko upadla, a na AVP še vedno ocenjujejo, da se razdalja dolgoročno izboljša za približno četrtino.

Glede na pozitivne izkušnje z merilniki hitrosti, ki jih AVP že vrsto let brezplačno ponuja občinam, zdaj razmišljajo, da bi po zaključku pilotnega projekta tudi prikazovalnike varnostne razdalje ponudili občinam v podobni shemi brezplačnega najema.