Digitalizacija, razcvet e-trgovine in vse večji pritiski na trajnostno poslovanje so spremenili tradicionalno vlogo poštnih podjetij, ki niso več zgolj dostavljavci pisem in paketov, temveč tehnološko napredni logistični akterji.

Po prenosu pošiljk med najboljšimi v Evropi

V času, ko je obseg klasične pisemske dejavnosti močno upadel, so se poštni operaterji povsod po svetu morali prilagoditi novim razmeram in spremeniti svoje poslovne modele. To je pomenilo velike naložbe v avtomatizacijo, razvoj pametnih logističnih rešitev ter širitev mreže paketomatov in prevzemnih točk.

Obenem pa je rast spletnega nakupovanja prinesla nove izzive in priložnosti – potrebo po hitrejši dostavi, učinkovitem vračanju izdelkov ter prilagodljivih rešitvah v zadnjem kilometru dostave. V Pošti Slovenije ob omenjenih trendih, ki so povzročili kar 50-odstotni upad pisemskih storitev v zadnjih desetih letih, vzdržujejo visoko kakovost prenosa pošiljk:

»Odlična kakovost prenosa nas uvršča v sam vrh evropskih poštnih operaterjev. V letu 2024 smo po meritvah neodvisne institucije več kot 96 % prednostnih pisemskih pošiljk dostavili naslednji delovni dan. Po kakovosti prenosa se lahko primerjamo s Švico in Avstrijo, kjer imajo podobno visoke predpisane standarde, in smo med najboljšimi v Evropi,« pojasnjuje Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije.

Ob tem dodaja, da postaja tako visok standard hitrosti prenosa pisemskih pošiljk spričo naglo padajočih količin predrag, prilagoditve v sistemu distribucije pisemskih pošiljk pa zato nujne. Rezultat bo še vedno zanesljiv prenos pisemskih pošiljk, vendar z nekoliko daljšim časom prenosa, kar bo omogočalo optimalnejšo izrabo kapacitet in nižje stroške poslovanja.

[[image_2_article_77076]]

Evropske pošte spreminjajo pogostost in hitrost dostave pisem

In prav sosednja Avstrija je naslednja evropska država, ki poštno zakonodajo prilagaja sodobnim navadam in potrebam ljudi. Z novim letom je to storila že Nemčija, od 1. maja pa so Avstrijci namesto prednostnega in neprednostnega prenosa uvedli samo eno hitrost prenosa za vsa pisma. V praksi bo tako Avstrijska pošta vsako pismo dostavila v treh delovnih dneh.

»Pomen pisemske pošiljke se v dobi digitalizacije močno spreminja. V preteklosti je pismo pomenilo pomemben kanal informiranja, danes pisemska pošiljka običajno pomeni le fizično potrjevanje informacij, ki jih naslovniki že predhodno prejmemo po drugih kanalih, kot so elektronka pošta, računi preneseni v e-banko ipd. Podoben trend se odvija na področju tiskanih medijev. Tiskani časniki so v preteklosti prinašali novice, danes te novice že pred prihodom tiskanega časopisa večinoma preberemo na spletnih medijskih portalih, socialnih omrežjih ipd. Zato tudi ni razloga, da bi pisemski korespondenci dandanes pripisovali takšno hitrost prenosa. Premium hitrost oz. dostava se v večini držav plača bistveno dražje. Vzdrževanje visokih standardov ob nezadržnem padanju količin pisem in ohranjanje široke mreže poslovalnic povzroča precejšnje izzive za poslovanje, zato so številne države že spremenile zakonodajo in temu bi po našem prepričanju in analizah morali slediti tudi v Sloveniji,« poudarja Lebe Grajf.

Poštna zakonodaja ni sledila trendom

V Sloveniji Zakon o poštnih storitvah že od njegove uveljavitve leta 2009 ni doživel pomembnejših sprememb. V Pošti Slovenije so prepričani v nujnost sprememb tudi pri nas: »Država bo morala pristopiti in pomagati vzdrževati poštno omrežje. Tudi tukaj namreč zaradi digitalizacije izginjajo storitve, ki so jih prebivalci v preteklosti tradicionalno opravljali na poštnih okencih, kot je denimo plačevanje položnic. V tujini se zato mreže poštnih okenc vse pogosteje poslužuje država na način, da nanje seli določene upravne storitve za prebivalce. Kar zadeva hitrost prenosa pošiljk, pa jo bo treba spremeniti in prilagoditi dejanskim potrebam uporabnikov. Te narekujejo visoko hitrost prenosa paketov s širitvijo možnosti ter načina prevzema paketov skladno z vsakokratnimi željami naslovnikov, predvsem pa avtomatizacijo poslovanja v smeri 24/7. Na področju pisem bo to pomenilo prilagoditve s podaljšanjem hitrosti prenosa, pri čemer bo Slovenija po kakovosti prenosa tudi v prihodnje še vedno med najboljšimi v Evropi. Čeprav mednarodne študije, ki preučujejo vpliv razvoja umetne inteligence na poslovanje gospodarskih družb, ugotavljajo, da sodi poklic pismonoše med najbolj ogrožene oziroma hitro izginjajoče, pismonoše in pošte nikakor ne bodo kar izginili. Poštarji bodo še vedno na terenu, še vedno bodo ključni za prenos pošiljk od pošiljateljev do naslovnikov, vendar bo vsebina njihovega dela prilagojena sodobnim trendom, v njihovih vozilih bo vse več blagovnih pošiljk. Spremembe so neizbežne in nujne, uvedla jih je že večina evropskih držav, saj se pošta iz klasičnega pisemskega distributerja preoblikuje v distributerja paketnih pošiljk, ki jih pretežno ustvarja rast spletne trgovine.«

Katere storitve bomo v prihodnosti opravljali na poštah?

Italijanska pošta je eden tistih poštnih operaterjev, ki je v zadnjem obdobju temeljito spremenil poslovni model. V to sodi tudi opravljanje storitev za državljane v poštnih poslovalnicah. Tako lahko Italijani na pošti med drugim oddajo vlogo za osebno izkaznico in številne druge storitve državne uprave. »Pri nas poštne poslovalnice ostajajo v lokalnem okolju in dostopne lokalnemu prebivalstvu izven urbanih središč, vendar jim bo, ob zmanjševanju opravljenih klasičnih storitev, treba dodati nove vsebine. Njihovo prisotnost bi lahko država izkoristila na podoben način kot to počnejo v tujini. Ni nobenih zadržkov, da bi na poštnih okencih ne omogočali storitve, ki so servis prebivalcem, kot denimo sprejem vlog za izdajo vozniškega dovoljenja« še zatrjuje Lebe Grajf.

Dobra polovica evropskih držav subvencionira poštno omrežje

Več kot polovica evropskih držav s finančnimi sredstvi na takšen ali drugačen način pomaga ohranjati mrežo poštnih poslovalnic, saj je v interesu države ohranjanje dostopnosti poštnih storitev državljanom. Državne pomoči za različne namene so bile poštnim operaterjem odobrene v skupno 15 državah, med drugim v Italiji, Hrvaški, Franciji, Nemčiji, Španiji. Nadomestila za opravljanje univerzalne poštne storitve so v različnih zneskih in se merijo tudi v milijardah evrov.