V Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek so na ministra za zdravje Tomaža Gantarja naslovili nekaj poslanskih vprašanj, ki se dotikajo zlasti najranljivejših skupin v tem času, oskrbovancev domov za starejše.

V prvi vrsti jih zanima, kdaj je bilo odrejeno, da se oskrbovancev iz domov za ostarele, ki so okuženi s COVID-19, ne vozi na nujno pomoč v bolnišnice in zakaj je bil tak ukrep sploh predlagan, če v domovih za ostarele ni strokovne pomoči, ki bi upokojencem omogočala ustrezno zdravstveno oskrbo? “Zakaj bolnišničnega osebja in opreme ne napotite v domove za ostarele,” se sprašuje mag. Andrej Rajh, poslanec SAB.

Glede na število smrti in odstotek okuženosti je po njegovem ta ukrep uperjen proti upokojencem oziroma starostnikom, saj jim je bila s tem kršena temeljna človekova pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi. “V Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek ministra za zdravje pozivamo, da z napotitvijo medicinskega osebja z ustrezno zaščitno opremo v domove za ostarele zagotovi enakopravno zdravstveno oskrbo za starejše in s tem večjo možnost preživetja ob morebitni okužbi,” še dodajajo.

Pozornost se preusmerja na trgovine, domovi pa ostajajo žarišča epidemije

Kot poudarja Rajh, so v njihovi poslanski skupini zelo zaskrbljeni zaradi trenutnih razmer, še posebej zaradi legitimacij upokojencev oziroma oseb, starejših od 65 let. “Nismo ne v vojnem stanju, niti nimamo izrednih razmer, zato ni prav nobene potrebe, da se upokojencem dodatno jemlje dostojanstvo,” so prepričani. V trgovinah prihaja do različnih situacij in zlorab tega ukrepa, ki se marsikje ne uporablja z zdravim razumom, še navajajo.

Pozornost se obenem po Rajhovih besedah v tem trenutku preusmerja v trgovine, medtem ko domovi za starejše ostajajo žarišče epidemije, a vlada po njegovih besedah ne ukrepa. “Vse nenujne obravnave in pregledi v bolnišnicah so odpovedani, bolnišnice niso polne in so na voljo. V domovih pa na drugi strani ni kadra, ljudje so preobremenjeni. Če so v bolnišnicah proste kapacitete, bi se lahko del oskrbovancev namestil tja, kjer so na voljo tudi respiratorji, ki jih v domovih ni,” dodaja Rajh.

Ob tem opozarja tudi na morebitne težave z izplačili kriznega dodatka zaposlenim v domovih. Stroški v domovih so v zadnjih tednih sunkovito narasli in ob tem se pojavlja tudi vprašanje, kdo jih bo kril. V SAB upajo, da to ne bodo davkoplačevalci oziroma svojci starostnikov, ki bi morali zaradi krize na koncu plačati višje položnice za oskrbo.