Po tem, ko sta Boruta Štruklja, na cesti napadla dva nasprotnika cepljenja, se je profesor farmacije, ki se je sicer kot predstavnik stroke v javnosti doslej večkrat izpostavil, odločil, da se njegov boj proti pandemiji končuje. Štrukelj pa ni edini zagovornik ukrepov, ki je postal tarča groženj.
Družbena napetost zaradi situacije in ukrepov
Trenutne razmere so krivec za močno razdeljeno družbo. Po eni strani smo priča stalnim protestom tistih, ki so prepričani, da ukrepi niso učinkoviti in je njihova temeljna funkcija le omejevanje svobode posameznika. Spet drugi povsem verjamejo, da so cepljenje in strogi ukrepi edina pot do konca pandemije, četudi svetovni podatki tega ne potrjujejo vedno.
Kljub argumentom obojih, ostaja polnjenje bolnišnic in naraščajoče število bolnikov na vrhuncih valov, dejstvo. Medtem ko so se intenzivni oddelki polnili s covidnimi bolniki, so se poštni in elektronski nabiralniki najbolj izpostavljenih strokovnjakov začeli polniti z grozilnimi in žaljivimi sporočili, tudi z grožnjami s smrtjo.
Da se predstavniki stroke med seboj ne strinjajo in svoje predloge o ukrepih spreminjajo na dnevni bazi, k razelektritvi ozračja zagotovo ne pripomore.
V zadnjih dneh minulega leta sta se nad Štruklja spravila dva neznanca, ki sta ga v središču Ljubljane pritisnila ob zid. Enega od napadalcev naj bi odrinil, sam pa je za MMC povedal, da bi se stvar zlahka sprevrgla v pretep.
Za Štruklja, ki se mu je nadlegovalcev sicer uspelo otresti, je bila to kaplja čez rob. “Moje prizadevanje za boj proti pandemiji se s tem končuje,” je sporočil profesor in napovedal umik iz javnosti. Kot je poudaril, je na novinarskih konferencah, v izjavah za medije in tudi z lastnimi zapisi v medijih javnost o strokovnih stališčih in novostih v povezavi s cepivi in zdravili zoper covid-19 obveščal prostovoljno in brezplačno, poroča MMC.
Največ nestrinjanja zaradi govora o obveznem cepljenju
Z grožnjami pa se dnevno srečujejo infektologi in drugi zaposleni. Prejemajo jih preko klicev ter elektronske pošte. “Ljudje se v glavnem ne strinjajo s cepljenjem, z ukrepi, ki jih sprejema vlada ter z zahtevanim PCT-pogojem za obiskovanje lokalov in javnih institucij,” je za MMC pojasnil vodja službe za korporativno varnost na UKC-ju Matjaž Tavčar. Dodal je, da nezadovoljstvo ljudi izhaja tako zaradi zdravstvenih storitev in razmer kot osebnih stisk.
Vse več je tudi fizičnih ali verbalnih napadov znotraj zdravstvenih ustanov.
Vse več je tudi fizičnih ali verbalnih napadov znotraj zdravstvenih ustanov. Predlog pregona ob grožnjah se lahko začne le na predlog oškodovanca, kadar pa gre za grožnje, ki so jih deležni najvišji predstavniki države, poslanci, člani državnega sveta, vlade, sodniki ustavnega ali vrhovnega sodišča ali njihovi bližnji, pa jih pristojni organi obravnavajo po uradni dolžnosti. V tem primeru gre za novo sprejeto spremembo, ki je v veljavo stopila decembra lani.
