Ljubitelje astronomskih pojavov čaka to nedeljo prav poseben dogodek. Na večernem nebu bomo lahko opazovali popolni Lunin mrk, med katerim bo naš naravni satelit dobil značilne rdeče odtenke, ponekod znane tudi kot »krvava luna«.
Kako nastane Lunin mrk?
Lunin mrk nastopi, ko se Zemlja znajde neposredno med Soncem in Luno. Takrat se Luna potopi v Zemljino senco, namesto da bi popolnoma izginila v temi, pa zaradi vpliva atmosfere dobi rdečkasto barvo.
»Nižji del Zemljine atmosfere, to je troposfera, namreč vpija predvsem modro barvo, medtem ko rdečo prepušča. Telo, ki se znajde v tako 'prefiltrirani' senci, se zato obarva z različnimi odtenki rdeče barve,« pojasnjuje profesor na mariborski filozofski fakulteti in predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna. Po njegovih besedah lahko dodatno svetlost ali temnejše odtenke Lune oblikujejo tudi prašni delci v atmosferi.
Časovni potek v Sloveniji
Kot navaja Žiberna, bo v Mariboru Luna v Zemljino senco začela vstopati okoli 18.26, a bo nad obzorjem vzšla šele ob 19.21. Najbolj zanimiv del mrka - popolna faza - se bo začel okoli 19.29, ko bo Luna le stopinjo nad obzorjem. Vrhunec bo nastopil ob 20.11, zaključek pa ob 20.52, ko bo počasi začela izstopati iz Zemljine sence.
»Če vzamemo čez palec, bomo lahko približno eno uro in tri četrt opazovali ta naravni pojav, predvsem to drugo fazo, ko bo Luna od konca mrka lezla proti robu Zemljine sence in iz tega počasi prehajala,« je dejal Žiberna za STA.
Popolni Lunin mrk bo tokrat sicer najlepše viden na območju Indijskega oceana, v osrednji in vzhodni Aziji ter na skrajnem vzhodu Afrike. Slovenija pa se bo znašla na zahodnem robu območja vidnosti.
Celoten dogodek bo trajal okoli pet ur in pol
Po podatkih časopisa Time and Date bo celotno fazo popolnega mrka lahko spremljalo približno 6,2 milijarde ljudi oziroma 77 odstotkov svetovnega prebivalstva. Skoraj 7,1 milijarde ljudi (88 odstotkov) pa bo videlo vsaj del mrka.
Celoten dogodek bo trajal okoli pet ur in pol - začel se bo ob 17.28 in končal ob 22.55, popolna faza pa bo trajala od 19.30 do 20.52 (Index).
Posebni varnostni ukrepi niso potrebni
Astronomsko društvo Orion skupaj z Osnovno šolo borcev za severno mejo v Mariboru v primeru jasnega vremena pripravlja brezplačno javno opazovanje vzhodno od parkirišča pri šoli. Začeli bodo ob 19.30 s kratko predstavitvijo dogajanja na nebu. »Vse faze Luninega mrka bo možno tudi fotografirati s pametnimi telefoni, na voljo bodo društveni teleskopi, tako da si obetamo en zanimiv večer,« dodaja Žiberna. Poleg Lune bo na nebu viden tudi Saturn.
Za opazovanje Luninega mrka posebni varnostni ukrepi niso potrebni, saj v nasprotju s Sončevim mrkom ne predstavlja nevarnosti za oči. Pomembno pa je le, da bo vzhodno obzorje čim bolj odprto in brez ovir.
Naslednja priložnost komaj čez tri leta
Kot še navaja Žiberna, bo naslednji popolni Lunin mrk, ki ga bomo lahko videli iz Slovenije, 31. decembra 2028. Popolnega Sončevega mrka pa pri nas ne bomo dočakali vse do 3. septembra 2081.
