Ministrstvo za notranje zadeve se že leta trudi uvesti varovalke, ki bi preprečevale zlorabe prijav prebivališča. Večjih kršiteljev, denimo naslovov z več 100 fiktivnimi prijavami, v zadnjih letih sicer ne zaznavajo, je pa v preteklosti bilo prisotnih več primerov, v katerih nepridipravi najemno pogodbo spišejo sami, podpis lastnika pa ponaredijo, poroča N1.
Lastnik oziroma solastnik se lahko najprej obrne na upravno enoto
Kdo je prijavljen na vašem naslovu, lahko kot lastniki nepremičnine preverite tako, da podate vlogo oziroma opozorilo na upravni enoti. Ta vam namreč kot lastniku ali solastniku nato posreduje podatku o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča oseb, ki so imeli oziroma imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na naslovu vaše nepremičnine. Lahko vam posredujejo podatke največ za obdobje vašega lastništva oziroma solastništva nepremičnine, v kolikor so podatki potrebni za izpolnjevanje njunih obveznosti, pa jih UE posreduje tudi stanodajalcu in upravniku.
Lastnik oziroma solastnik nepremičnine lahko obvesti upravno enoto o nesoglašanju s prijavo prebivališča na naslovu nepremičnine katere lastnik oziroma solastnik je.
"Vaše opozorilo samo po sebi ne more preprečiti prijave na naslovu, če so za prijavo izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o prijavi prebivališča. Opozorilo je za uradno osebo indic, da je lahko prijava lažna, zato se v posebnem postopku po uradni dolžnosti preverja njena resničnost," zapisujejo na spletni strani e-uprava.gov.si. V kolikor s prijavo prebivališča na naslovu nepremičnine, katere lastnik ali solastnik ste, soglašate, pa lahko opozorilo kadarkoli prekličete.
Ministrstvo za notranje zadeve je, v prizadevanju iskanja rešitev, ki bi zmanjšale oziroma preprečile fiktivne prijave, vsem upravnim enotam predlagalo obveščenje lastnikov oziroma solastnikov o izvedeni prijavi na naslovu njihove nepremičnine, v kolikor prijavitelj prijavo prebivališča izvede brez prisotnosti lastnika ali solastnika, prijava pa se ne nanaša na družinskega člana lastnika oziroma solastnika. Tako bi bili lastniki nepremičnin hitreje obveščeni o izvedenih prijavah, prav tako bi bilo omogočeno hitrejše ukrepanje v takšnih situacijah, so pojasnili za omenjeni medij.
[[image_1_article_85656]]
Na upravni enoti lahko uslužbenec, ki obravnava vlogo za prijavo prebivališča, primerja podpis lastnika na njegovi vlogi za izdajo osebnega dokumenta s podpisom na predloženem dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu. V kolikor uslužbenec posumi, da gre za ponarejen podpis, ali da dokazila niso resnična, UE uvede postopek preverjanja resničnosti prijave. Če je ugotovljeno, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerega se želi prijaviti, prijavo zavrne.
Zaradi ponarejene pogodbe je zagrožena zaporna kazen
Policija lastnikom nepremičnin, ki sumijo, da je na njihovem naslovu prišlo do fiktivne prijave, svetujejo, naj se obrnejo na upravno enoto in najprej tam preverijo, zakaj so prejeli obvestilo osebe na njihov naslov, šele nato pa sprožijo postopek ugotavljanja bivališča. V kolikor gre za kršitev, lahko zadevo prijavijo neposredno na UE ali pa na najbližji policijski postaji oziroma na telefonsko številko 113, so za N1 pojasnili na policiji.
Za to početje so zagrožene globe, za kaznivi dejanji overitev lažne vsebine in ponarejanje listin pa je zagrožena tudi zaporna kazen do treh let.
Zadeve bodo nato na kraju preverili in o ugotovitvah obvestili pristojni prekrškovni organ UE. V primeru, da obstaja sum, da je najemna pogodba ponarejena ali da gre za lažno prijavo, pa je zadevo treba prijaviti policiji. Gre namreč za sum storitve kaznivega dejanja overitev lažne vsebine ali kaznivega dejanja ponarejanje listin.
Po letu 2021 fiktivnih prijav zaradi dodatnih ukrepov občutno manj
Leta 2021 je bila sprejeta novela Zakona o prijavi prebivališča, katere glavni cilj je zagotovitev dodatnih vzvodov za preprečevanje fiktivnih prijav, še posebej prijav večjega števila posameznikov na naslovih, kjer prebivanja takšnega števila oseb ni mogoče. Kot so z ministrstva sporočili dve leti kasneje, od spremembe zakona niso zaznavali več večjih kršiteljev, na primer naslovov z več 100 fiktivnimi prijavami.
Ukrepi tako preprečujejo prijavo prebivališča na naslovih brez stanovanjske rabe, kot so na primer poslovni prostori ali gospodarski objekti, prav tako pa omejujejo prijavo večjega števila oseb na premajhnem prostoru, pri čemer so površinski standardi določeni glede na uporabno površino za bivanje in že prijavljeno število oseb. Hkrati se zagotavlja hitrejše vodenje upravnih postopkov, vključno z možnostjo zavrnitve prijave, v kolikor pogoji niso izpolnjeni, UE pa mora ob dvomu o dejanskem prebivanju ali na pobudo občine uvesti postopek preverjanja resničnosti prijave in ugotavljanja prebivališča.
