"Bolniki potrebujejo lajšanje bolečin in podporo, ne pa takega zakona," meni. Prepričan je, da bo zakon na referendumu zavrnjen. "S tem bomo pokazali, da je Slovenija prijazna za vse, tudi bolnike," je povedal po vložitvi zahteve.
"Borba za dostojno smrt"
Z referendumom, ki ga zahtevajo, se borijo za življenja bolnikov, je dodala Milena Miklavčič, ki je v izjavi po vložitvi zahteve nastopila skupaj s Primcem. Kot je pojasnila, bi bila vesela, če bi se v družbi "začeli boriti za dostojno smrt in za življenje". Hkrati bi morali po njenih besedah o človeku, ki je ob koncu življenja, razmišljati, "kaj smo mu dali, ne pa, kaj smo mu vzeli".
Želijo si, da bi bil referendum hkrati z volitvami v DZ in ne bi bilo dodatnih stroškov, je dejal Primc.
Vlagatelji zahteve vidijo zakon kot krivičen
Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Vlagatelji zahteve za referendum pa zakon vidijo kot krivičen in nehuman, očitajo pa mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.
Koalocija zavrača očitke
V Svobodi, SD in Levici so v odzivu na današnjo vložitev zahteve za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pojasnili, da želi zakon pomagati tistim, ki neznosno trpijo. Nikakor pa po njihovem opozorilu ne govori o zastrupljanju bližnjih, kot trdijo vlagatelji zahteve.
Volivci so se sicer o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že izrekali, in sicer junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti. Tokrat pa bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ sprejel 24. julija.
