Posebej izstopajo potrebe po medicinskih sestrah, fizioterapevtih, delovnih terapevtih ter strokovnjakih za dolgotrajno oskrbo in gerontološko podporo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje in panožnih zbornic so to poklici, ki jih delodajalci uvrščajo med najbolj iskan kader v prihodnjem desetletju.

Demografski trendi pospešujejo povpraševanje

Slovenija ima eno najhitreje starajočih se populacij v Evropi. Po ocenah Eurostata bo leta 2050 več kot tretjina prebivalstva starejša od 65 let. To prinaša neposreden pritisk na sisteme zdravstvene in socialne oskrbe ter povečuje potrebo po izobraženih strokovnjakih, ki znajo celostno pristopiti k delu s starejšimi – ne le na klinični, temveč tudi na organizacijski, etični in komunikacijski ravni.

Izobraževalni sistem pred nalogo hitrega prilagajanja

Vse več visokošolskih zavodov se odziva na te trende s posodabljanjem študijskih programov in razvojem novih profilov znotraj zdravstvenega področja. Ključno pa ostaja vprašanje: kako povečati dostopnost kakovostnega izobraževanja za poklice, ki jih družba najbolj potrebuje?

Primer dobre prakse: programska usmerjenost v deficitarne poklice

Med ustanovami, ki sistematično razvijajo študijske programe za aktualne potrebe družbe, je tudi Univerza Alma Mater Europaea, kjer so med najbolj iskanimi programi prav tisti s področja zdravstva in oskrbe. Študentom ponujajo praktično usmerjene študijske poti v naslednjih smereh:

  • Zdravstvena nega (dodiplomski in magistrski študij)
  • Fizioterapija
  • Socialna gerontologija

Ti programi vključujejo tesno sodelovanje z zdravstvenimi ustanovami, poudarek na klinični praksi ter mentorstvo strokovnjakov iz bolnišnic, domov za starejše in rehabilitacijskih centrov. »Študenti teh smeri že kar takoj po diplomi in opravljenem pripravništvu dejansko čakajo službe. Delodajalci nas tedensko kličejo in nam pišejo s prošnjami, da med naše diplomante razširimo razpise za službe. Prepričani smo, da smo v zadnji letih veliko pripomogli k zapolnitvi verzeli pri pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji,« pravi izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič, dekanja Fakultete Alma Mater Europaea – ECM. 

Povezovanje prakse in znanja

»Za dolgoročno kadrovsko stabilnost slovenskega zdravstva bo ključno povezovanje med izobraževalnimi institucijami, delodajalci in državnimi nosilci zdravstvene politike. Tako se lahko razvijejo modeli izobraževanja, ki upoštevajo realne potrebe okolja in hkrati omogočajo študentom kakovosten karierni razvoj,« še dodaja Toplak Perovičeva.  Zagotavljanje dovolj usposobljenega kadra za zdravstveni sistem ni le tehnična naloga – je vprašanje družbene vzdržnosti in solidarnosti, ki zadeva prav vsakega posameznika.