Vikend, ki je pred nami, bo marsikdo izkoristil za delo na vrtu. Tega zdaj ne manjka. V tem trenutku lahko na prosto presajamo tudi vse plodovke; paradižnik, kumare, papriko, fižol. Posebna zaščita sadik po presajanju ni potrebna.
Še največ dela pa bomo imeli s polži. Po obdobju padavin in vlagi so se ti množično pojavili, in to tako rdeči kot črni, ki so nekoliko manjši. Kot nam je pojasnila Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, rdeči polži naredijo v kratkem času več škode, težava črnih pa je, da se dobro skrijejo, tako da je njihovo pobiranje oteženo, velikokrat tudi povsem neizvedljivo. Poleg tega pri njih naravne metode zatiranja niso učinkovite, v poštev pridejo samo vabe.
Pivo in koruzna polenta
Učinkovita vaba za polže je pivo, vendar, kot opozarja strokovnjakinja, mora biti sveže. Priporoča, da s pivom prepojimo kuhinjske krpe in jih nastavimo po vrtu. Z malo sreče jih bomo tam zjutraj našli na enem mestu. Učinkovita vaba je lahko tudi koruzna polenta, ki jo nastavimo na krožnik. Pomembno je, da se ne zmoči. Od naravnih metod velja omeniti še ovčjo volno, ki je polži ne marajo.
Namesto apna raje pepel, ki ga kombiniramo s kavno usedlino
Če se bomo odločili za kupljene vabe, potem Miša Pušenjak svetuje, da jih ne tresemo med gredicami po zemlji, temveč jih postavimo na pokrovčke za vlaganje. Kar zadeva apno in sol, velja, da ju ne tresemo okoli rastlin, saj bomo rastlinam naredili več škode kot koristi. Lahko pa namesto apna uporabimo pepel, v poskusih na biotehnični fakulteti v Ljubljani se je najbolje odrezal hrastov in smrečji. Nekateri pepel kombinirajo s kavno usedlino, ki je lahko tudi zelo učinkovita, vendar zakisa zemljo. Zato je smiselno, da jo uporabljamo ob vrtu, na vstopni točki polžev na vrt.
Zastirka iz gozdne praproti in rastline za odvračanje
Kot zastirka sta v boju proti polžem najbolje delovala hrast in bukev. Zelo učinkovita je tudi gozdna praprot, tako suha kot zelena, ki jo položimo okoli rastlin. Dobre rezultate so strokovnjaki dosegli tudi z uporabo kanadske in orjaške zlate rozge, ki sicer veljata za invazivni tujerodni rastlini. Od tujerodnih rastlin polže odvračajo tudi japonski dresnik, češki dresnik, veliki pajesen, octovec in navadna amorfa.
Zaradi jesenskega odlaganja jajčec je polže zelo priporočljivo zatirati tudi jeseni, ker na ta način zmanjšamo njihovo spomladansko populacijo.
Proti polžem lahko uporabimo tudi žlebove (baker in cink), ki jih okoli gred namestimo kot robnike. Poznamo pa, kot navaja Žiga Laznik z Biotehnične fakultete v Ljubljani, tudi tako imenovane rastline za odvračanje, med katere sodijo vrtni ognjič, kapucinka, kalifornijski mak, grobeljnik, žajbelj, timijan, črnika, čebula česen, sivka, bezeg in vratič.
Pobiramo jih zgodaj zjutraj, delo lahko namesto nas opravijo race tekačice
Še vedno pa je eden najpogostejših ukrepov v boju proti polžem, ki je povsem brezplačen, njihovo pobiranje. Če bomo vztrajni in to počeli redno, se bodo pokazali rezultati. Največ jih bomo našli zgodaj zjutraj, zastavlja pa se vprašanje, kako jih potem pokončamo. Miša Pušenjak svetuje, da jih prelijemo z vrelo vodo. Če si lahko privoščite, nabavite race tekačice, ki bodo vaš vrt temeljito očistile polžev. Slednji za te živali predstavljajo zgolj posladek in ne osnovne hrane. Hraniti jih je potrebno z zrnjem in jim omogočiti plavanje v mlaki ali pa vsaj v večji posodi z vodo.
