Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved opozarja na težak položaj prašičerejcev in govedorejcev, sicer pa tudi vinarjev, sadjarjev in zelenjadarjev. Kmetje so po njegovih besedah obupani, saj se sprašujejo po smislu pridelave, pravih kupcev pa ni. “Številni napovedujejo zapiranje dejavnosti. To bi pomenilo pravo katastrofo, saj iz preteklosti vemo, da tisti, ki neko dejavnost enkrat opusti, je običajno nikdar več znova ne zažene,” je opozoril Medved in obenem dodal, da ne gre za prazno jadikovanje, ampak je stiska kmetov res velika, država pa se bo morala hitro odločiti, “ali slovenskega kmeta še potrebuje ali ne, ali potrebuje lepo obdelano podeželje ali ji bodo dovolj zaraščene površine.”

Brez zavajajočega oglaševanja

Epidemija je kmete pahnila dobesedno na rob preživetja. Če ne bodo nemudoma uslišani in država ne bo prekinila z nepoštenimi praksami znotraj prehranske verige, napovedujejo državljansko neposlušnost in proteste. “Zaradi nevzdržnih razmer na trgu smo na vlado in slovenske trgovce naslovili skupno odprto pismo in jih pozvali, da nam zagotovijo okolje, v katerem bomo lahko funkcionirali,« razlaga Medved. Gre za okolje brez nepoštenih praks in v katerem bo potrošnik lahko zaupal domačim živilom, saj bo jasno ter preprosto našel in izbral živila iz slovenskih surovin.

Zaradi nevzdržnih razmer na trgu smo na vlado in slovenske trgovce naslovili skupno odprto pismo in jih pozvali, da nam zagotovijo okolje, v katerem bomo lahko funkcionirali.

Od vlade kmetje poleg sledljivosti in jasnega navajanja porekla vseh sestavin v živilih, iz katerega mora biti znano poreklo države, in ne zgolj Evropske unije, med drugim zahtevajo učinkovit nadzor nad poreklom v živilskopredelovalni industriji in nadzor nad neupoštevanjem pogodbenih obvez, kot so odkup, cene in plačilni roki. Zavzemajo se za celovito promocijo slovenskega kmetijstva in pomembnosti ter kakovosti lokalno pridelane hrane, obenem pa v javnih zavodih pričakujejo več lokalne hrane, posebno pri tistih sektorjih, kjer smo samooskrbni. Zahtevajo tudi takojšnjo prepoved zavajajočega oglaševanja, ki delo na kmetiji karseda romantizira.

Medved je v imenu kmetov predstavil korenite zahteve, ki bi omogočile ohranitev kmetijskih panog in preživetje kmetov, od vlade pa pričakujejo, da jih do konca januarja uresniči. V nasprotnem primeru sledijo protestne in druge dejavnosti, ki jih bodo organizirali skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije  in drugimi stanovskimi organizacijami.

Promocija lokalnega kmetijstva

Kmetje pa imajo zahteve tudi do trgovcev, od katerih pričakujejo pravično razdelitev cene med členi v verigi preskrbe s hrano, ki bo kmetu pokrila stroške pridelave. Poleg tega od njih zahtevajo povečanje ponudbe slovenske lokalne hrane v trgovskih verigah s primerno ceno za potrošnika in oglaševanje brez zavajanja glede porekla, ki ni preverjeno. Medved je prepričan, da je potrebne spremembe mogoče uvesti čez noč: “Če bi na primer trgovci začeli intenzivno prodajati domače prašičje meso, bi lahko viške rešili že v dveh dneh in s tem pripomogli k preživetju rejcev. Gre torej za samo nekaj dobre volje. Ne razumem, zakaj lahko to deluje v Avstriji, pri nas pa ne. Tam se namreč najprej pokupi domača roba in šele nato tuja.”

Če bi na primer trgovci začeli intenzivno prodajati domače prašičje meso, bi lahko viške rešili že v dveh dneh in s tem pripomogli k preživetju rejcev. Gre torej za samo nekaj dobre volje. Ne razumem, zakaj lahko to deluje v Avstriji, pri nas pa ne. Tam se namreč najprej pokupi domača roba in šele nato tuja.

Poleg kmeta bo tako zaščiten tudi potrošnik, saj bo imel zagotovljeno višjo stopnjo samooskrbe s kakovostno in cenovno dostopno slovensko hrano. Po Medvedovih besedah namreč potrošnik posluša o pomenu lokalno pridelane hrane, ki pa je bila doslej praviloma dražja od uvožene. Ker v povprečju premalo zasluži, si torej ne more privoščiti osveščenosti, ampak kupi ceneje. O omenjeni problematiki smo sicer v preteklosti pisali tudi pri Maribor24.