Kot poroča portal Strogo Zaupno, so politične stranke v letu 2025 prejele nekaj manj kot 5,6 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna. Do sofinanciranja je upravičena vsaka politična stranka, ki je na volitvah v državni zbor prejela vsaj en odstotek glasov volivcev. Tako je na zadnjih volitvah za dosego tega kriterija bilo potrebnih malenkost več kot 16.000 glasov, na volitvah pred tem pa celo manj kot 10.000 glasov.

Med prejemniki denarja tudi neparlamentarne stranke

Po zadnjih volitvah v letu 2022, je do sofinanciranja postalo upravičeno kar 10 neparlamentarnih strank, oziroma strank, ki se niso uspele prebiti v parlament, vendar pa so uspele zbrati vsaj odstotek glasov. Stranke so bile ob tem upravičene tudi do povračila stroškov volilne kampanje.

V letu 2023 sprejeta novela o sofinanciranju

Pred dvema letoma je bila sprejeta novela zakona o političnih strankah, ki je še najbolj obogatila trenutno vladajočo stranko Gibanje Svoboda in največjo opozicijsko stranko SDS.

Ob sprejetju novele zakona je bilo določeno, da se proračunska sredstva za sofinanciranje političnih strank v letih 2024 in 2025 zvišajo z 2,5 milijona na 5 milijonov evrov.

Novela je takrat spremenila način sofinanciranja, saj se bi med stranke upravičenke v enakih deležih razdelilo le deset odstotkov sredstev, ki so na voljo, preostalih 90 odstotkov sredstev pa se bo delilo sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev, čemur so nasprotovale predvsem manjše stranke.

Ob povezovanju strank je potrebno dobiti več glasov

Do proračunskih sredstev so upravičene stranke, ki so na državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. Če sta na volitvah dve stranki predložili skupno kandidatno listo, sta do proračunskih upravičeni, če na volitvah osvojita najmanj 1,2 odstotka glasov. Če skupno listo predložijo tri stranke ali več, pa mora lista osvojiti 1,5 odstotka glasov.

Stranke upravičene tudi do sredstev za strokovno pomoč poslancem

Spremembe zakona so zvišale tudi delež za strokovno pomoč poslancem, do katerih so upravičene stranke, in sicer s 50 na največ 70 odstotkov predvidenega zneska v letnem proračunu DZ. Tudi ta sredstva so razdeljena sorazmerno glede na velikost poslanske skupine. Glede na razpoložljiv znesek, ki je v letu 2023 znašal 2,5 milijona evrov, bi torej lahko ena stranka dobila do največ 1,7 milijona evrov za strokovno pomoč.

Dodatna sredstva tudi za podmladek

Uveljavitev sprememb iz leta 2023 je političnim strankam prinesla tudi dodatna namenska sredstva za delovanje njihovih podmladkov, in sicer v višini 35 odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi delitve v enakih deležih, in štirih odstotkov sredstev, ki jih stranke prejmejo na podlagi volilnega rezultata. Podmladki strank lahko skladno z zakonom samostojno razpolagajo z omenjenimi sredstvi in jih namensko porabljajo za izvajanje programov v mladinskem sektorju.

Financiranje iz tujine prepovedano

Skladno z zakonom ostaja prepovedano financiranje strank iz tujine, prav tako pridobivanje sredstev od samostojnih podjetnikov in pravnih oseb. Politične stranke lahko namreč skladno z zakonodajo, finančna sredstva pridobivajo iz članarin, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja in proračuna. Političnim strankam je prepovedano tudi prejemati donacije podjetij, ki niso v državni lasti.

Politične stranke lahko prispevke za svoje financiranje prejmejo le od fizičnih oseb. Stranka mora gotovino, ki jo prejme kot prispevek, vplačati na svoj transakcijski račun najpozneje naslednji delovni dan, pri tem pa mora pri namenu vplačila navesti še podatke o fizični osebi. O prispevkih mora stranka tudi voditi evidenco.

Vse prispevke, ki jih stranka v denarni ali nedenarni obliki pridobi v nasprotju z zakonom, je dolžna v 30 dneh od prejema nakazati ali dati v humanitarne namene ali invalidskim organizacijam.

Revizija možna le za stranke, ki prejemajo več kot 100.000 evrov

Na področju revizije velja, da so reviziji lahko podvržene le stranke, ki so letno prejele ali bile upravičene do prejema najmanj 100.000 evrov iz sredstev državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti.

V lanskem letu iz proračuna 5,6 milijonov evrov

Kot še poroča portal »Strogo zaupno«, je v finančnem načrtu Državnega zbora za leto 2025 bilo za sofinanciranje političnih strank iz proračuna države namenjenih 5,57 milijona evrov. Tako največ sredstev pripada največji stranki Svoboda, ki je bila s 34,45 odstotka glasov v letu 2025 upravičena do 1,85 milijona evrov sredstev, obenem pa je prejela tudi sredstva, do katerih sta bili upravičeni stranki LMŠ in SAB, ki sta se po volitvah združili s Svobodo. Skupna sredstva so v letu 2025 tako znašala nekaj več kot 390.000 evrov.

Največja opozicijska stranka, SDS, ki je na volitvah leta 2022 zasedla drugo mesto, je bila lani upravičena do nekaj manj kot 1,28 milijona evrov proračunskih sredstev. Ob tem pa ji je za lani pripadlo še nekaj več kot 27.000 evrov sredstev, do katerih je bila sicer po volitvah upravičena Nova ljudska stranka (NLS), ki je nastopila na listi strank Povežimo Slovenijo in se je pozneje združila s SDS.

Vsak glas šteje

Čeprav to frazo ponavljajo stranke pred vsakimi volitvami, pa se za njo skriva resnica, saj več glasov, pomeni tudi več denarja za stranke iz državnega proračuna. Politolog in nekdanji vidni politik stranke SD, Igor Lukšič je za Delo opozoril, da imamo v Sloveniji velik problem strukturne narave, saj meni, da zakonska določba, po kateri stranka, ki dobi najmanj en odstotek glasov, dobiva sredstva v celotnem naslednjem mandatu, ni primerna, ter da je to postal tudi njihov poslovni model, saj kar štiri leta mandata dobivajo stalni vir prihodkov, pravega političnega vpliva pa nimajo. Kot še dodaja analitik Bogdan Biščak za Delo, se zaradi vsega navedenega pojavljajo razmišljanja, da bi morda dvignili prag na dva ali tri odstotke, vendar pa je to zaradi odločbe ustavnega sodišča, ki je sedanjo ureditev potrdilo, težko izvedljivo.